Tiskane izdaje
Ukrep, ki ga bo v kratkem sprejela evropska komisija, je že sprožila polemike predvsem v severnoevropskih državah, ki niso najbolje razumele bistva dolgo pričakovane uredbe. Prvi dve pobudnici take uredbe sta Portugalska in tudi Slovenija, saj je minister Dejan Židan pred približno dvema letoma prisluhil zahtevam slovenskih oljkarjev. Bistvo ukrepa je po besedah Olivera Baillyja, tiskovnega predstavnika evropske komiisje, ta, da želijo zagotoviti potrošnikom možnost užitja pravega oljčnega olja, natančneje: "Če kdo želi dobiti olje določene kakovosti, naj bo to natančno tisto olje, ki je deklarirano na steklenici in za katerega gost plača."
Zdaj se že na trgovskih policah dogaja, da skoraj polovico pregledanih oljčnih olj ne ustreza deklarirani kakovosti. V gostiščih je potvorb še bistveno več. Le malo je gostišč, v katerih gostu omogočijo uporabo res kakovostnega olja. Pred leti je znani istrski oljkar povabil družbo v eno od znanih portoroških restavracij, kjer so se hvalili z oljčnim oljem istega oljkarja. In ko se je gostom želel pobahati s svojim oljem, je ugotovil, da v steklenici z njegovo etiketo ni njegovega olja. Gostilničar torej trdi, da uporablja najboljše oljčno olje, ki bi ga na trgu moral plačati 12 do 15 evrov za liter, v resnici pa zanj plača kvečjemu dva evra. Razlika je očitna. V takem poslu še najbolj bogatijo preprodajalci in dvomljivi oštirji.
Milena Bučar Miklavčič, predsednica nacionalnega sveta za oljkarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo, nam je povedala, da razprava o potvorbah oljčnega olja v Evropi trajajo že šest let in da so uspeli pred dvema letoma prepričati ministra Židana, ki je skupaj s Portugalsko podprl predlog oljkarjev. Tedaj so v Sloveniji začeli s pripravo pravilnika, ki ga je lani poleti podpisal kmetijski minister Franc Bogovič in je predpisal obvezo uporabe posebnih steklenic in embalaže samo za slovenska oljčna olja. Tako lahko gostilničarji še zmeraj uporabljajo odprto oljčno olje in trdijo, da gre za olje tujih proizvajalcev. Po prvem januarju 2014, ko naj bi začela veljati nova, evropska uredba, pa se bo to spremenilo. Zdravstveni inšpektorji, ki so obiskali restavracijo ene od hotelskih hiš v Portorožu, so jim že svetovali, naj se pripravijo na novo strežbo olja.
Danilo Markočič, eden od proizvajalcev oljčnega olja, ki je vsako leto dobitnik zlate oljčne vejice in ima oljčno olje z zaščiteno označbo porekla (istrsko oljčno olje je bil prvi slovenski proizvod, ki ima ustrezno evropsko zaščito), je uvedbo novih stekleničk pozdravil. "To uredbo podpira samo 15 članic EU, vendar dovolj, da bo sprejeta. Mi smo veseli, saj bomo s tem preprečili vrsto špekulacij. Z oljčnim oljem so doslej najbolj služili preprodajalci, ki so ga pod vsako ceno kupovali v tujini in ga seveda s konkurenčnimi cenami lažje prodajali slovenskim gostincem. Nove stekleničke so narejene tako, da vanje ni mogoče dolivati drugega olja. To pomeni, da bo uporabnik natančno vedel, kakšne kakovosti je vsebina. Gostinec bo lahko ponujal tudi cenejša oljčna olja, le da bo na deklaraciji to jasno. Razlika v ceni steklenice s takšnim zamaškom je kakih 80 centov, to pomeni le kake tri cente več pri eni zabeli solate. Gre za zanemarljiv strošek. Toda iz takšne steklenice teče olje v veliko tanjšem curku (olajša doziranje in omogoča varčevanje). Prav tako preprečuje zamastitev steklenice in je že iz tega zornega kota uporaba takšne steklenice veliko prijaznejša, higienična in zdravju primernejša," pravi Markočič in zanika navedbe gostilničarjev, da ne bodo mogli prodajati domačih olj, ker si domači pridelovalci ne bodo hoteli delati stroškov.
Lilijana Lovrečič Protič, gostilničarka iz gostišča Pavle v Piranu, je prepričana, da bo strošek prizadel prav domače oljkarje, ki bodo zato prodali manj olja, pa tudi goste, ki bodo dražje olje morali tudi več plačati. Mate Matjaž iz gostišča Tomi v Portorožu, pa je ocenil, da je ukrep po eni strani dobrodošel za potrošnike, po drugi strani pa bi bil slab, če ne bi omogočal uporabe "odprtega olja": "To primerjam z vinom, pri katerem je mogoče izbirati med odprtim namiznim vinom, ali pa med vrhunskimi ustekleničenimi vini. Če bi bil ukrep zastavljen na ta način, potem mu ni mogoče oporekati," je dejal Mate Matjaž.
