Tiskane izdaje
Predsednik Združenja slovenskih bank France Arhar je bil letošnji gost Banke Celje na tradicionalnem predavanju za komitente v času celjskega MOS. S poslovneži je na pogovoru, ki ga je vodil Jože Volfand, govoril o spremembah v bančnem sistemu in potencialih gospodarske rasti Slovenije.
Čeprav so pred krizo evropske države samo za obresti dajale 2,5 odstotka bruto družbenega produkta, zdaj pa le 2,2 odstotka, je v Evropi povpraševanje po kreditih spet upadlo za 2,6 odstotka, v Sloveniji pa celo za več kot dvomestno odstotno številko. Rasta kreditov je beležiti le pri prebivalstvu.
Arhar je ponovno poudaril svoje znano prepričanje, da je za kakršnokoli okrevanje ključnega pomena povrnitev zaupanja - tako komitentov oziroma varčevalcev do banke, kot bank do gospodarskih subjektov. Kako je to v lokalnem ali nacionalnem okolju ključno, je ponazoril s podatkom, da je čezmejnega financiranja na območju EU le 7 odstotkov vsega, kar je tudi ena izmed bolečin skupnega evropskega trga.
Kljub višji gospodarski rasti v zadnjem času, pa bodo slovenske banke na konju šele, ko bo kreditna rast pozitivna in ne negativna. Bančništvo namreč živi od gospodarstva, zato bodo potrebne naložbe. Da banke ne kreditirajo gospodarstva, je floskula brez podlage. Denarja je dovolj, morda preveč.
Se je pa v Sloveniji od časov osamosvojitve pred 24 leti tudi v bančnem sektorju veliko spremenilo. Takrat smo imeli 33 bank, njihova skupna bilančna vsota je znašala tretjino bruto družbenega produkta ali okoli 12 milijard ameriških dolarjev. A to ni toliko pomembno. Bolj pomembno je vedeti, da številni bančni predpisi, ki naj bi zagotovili, da bi bile banke bolj varne, tega že po naravi stvari ne morejo zagotoviti, saj smo vsak dan priča spremembam in presenečenjem v svetu. Edino trg je pokazatelj tega, kaj potrebuje, lastniki bank pa se nato odločajo za politiko za tveganja.
»Uradno je danes v Sloveniji 17 bank, 3 hranilnice in 3 podružnice, imajo za 37,5 milijarde evrov bilančne vsote, ki je je bilo leta 2005 še za 52 milijard evrov. Pa tudi to ni toliko pomembno. Bolj pomembno je struktura premoženjske bilance bank. Leta 2008 so imele banke tri četrtine premoženja v obliki financiranja podjetij in prebivalstva, Evropa pa le polovico. Vse drugo je bilo v finančnem premoženju, torej papirnatih naložbah, ki so lahko podvržene velikim padcem vrednosti. Prav to je povzročilo krizo. Danes niti v Evropi bančna strukturna reforma, ki naj bi zmanjšala finančne naložbe, še ni končana. V tem času pa je Slovenija padla pod evropsko povprečje. Pri 37 milijardah bančne vsote imajo slovenske banke do podjetij 8,8 in do prebivalstva 8,3 milijarde evrov terjatev, skupaj torej 17 milijard evrov, kar pomeni, da smo padli celo pod evropsko povprečje,« je povedal Arhar.
»V Sloveniji konsolidacijo razumejo kot nadaljevanje koncentracije bank in zmanjšanje števila udeležencev. V Banki Slovenije imajo prijavljenih preko 50 tujih bank, ki lahko delujejo v Sloveniji. Nekateri govorijo, da bodo slovenska podjetja šla k tujim bankam, če z domačimi ne bodo zadovoljna. A če za državo lahko približno uganemo, kakšno politiko na bančnem področju želi voditi, tega za tuje velike banke ne vemo. Zavedati se moramo, da smo majhen trg in s tem nezanimivi oziroma premalo donosni zanje. Slišim, da ruska Sberbank menda že zapušča našo državo ...«
