Tiskane izdaje
Za zdaj je med planinci največ tujcev. Teh je okoli 70 odstotkov, pravi Herman Uranič, ki je letos, ko je prevzel upravljanje koče od Dušana Vidmarja, zelo zadovoljen z dosedanjim obiskom, saj je, kot je dejal, koča s 340 ležišči tudi med tednom do 70-odstotno zasedena.
Podobno je povedala tudi Vanja Kobal, oskrbnica koče pri Triglavskih jezerih, ki ugotavlja, da ja koča, ki ima 220 ležišč, najbolj obiskana ob lepem vremenu. »Od sredine julija je kar pestro,« je dejala. Če se bo tako nadaljevalo tudi ta mesec, ko pričakujejo naval slovenskih planincev, bo letošnja sezona med uspešnejšimi, sta poudarila sogovornika. V nasprotju s Kredarico imajo v koči pri Triglavskih jezerih še nekaj prostih postelj, a se njihove kapacitete hitro polnijo.
Če je vreme nestalno,
Podoben obisk kot v preteklih letih imajo tudi v Kamniški koči na Kamniškem sedlu v Kamniško-savinjskih Alpah, med planinci pa je nekaj več tujcev, kar opaža tudi oskrbnik Simon Gregorc. Veliko je tudi skupin iz Francije, Velike Britanije in celo iz Izraela ter posameznikov, ki jih je po izdaji vodnika v angleškem jeziku o slovenski planinski transverzali (med Mariborom in Ankaranom) vse več.
Na Pohorju manj nočitev
»Vreme nam letos poleti ni najbolj naklonjeno, posebno slabi so vikendi,« je dejal Maksimiljan Klančnik, oskrbnik Ruške koče na Arehu, ki ima 80 ležišč. V primerjavi z lansko sezono zaznavajo upad prenočitev, in kot je dejal podoben obisk beležijo tudi v drugih kočah na Pohorju. Kljub temu imajo med dnevnimi obiskovalci številne tujce, ki se tja pripeljejo z gondolo iz Maribora ali po cesti in jih je nekaj več kot v prejšnjih letih, opaža Klančnik.
Infografika: Delo
Konec lanskega leta je začela veljati vladna uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, po kateri morajo planinske koče zgraditi ustrezne čistilne naprave do konca leta 2021, čeprav je pred tem na podlagi evropskih predpisov določeno, da morajo biti čistilne naprave v občutljivih okoljih zgrajene do konca leta 2015.
Za manjše koče z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot uredba predvideva čistilno napravo, ki je sestavljena iz pretočne greznice in predizdelane enote za nadaljnje čiščenje (ali filtrirne naprave ali sistema za infiltracijo v tla). »Če je bila planinska koča zgrajena pred letom 2002 in je imela urejeno čiščenje odpadne vode po takratni zakonodaji, ni potrebna nobena nova ureditev do prve rekonstrukcije objekta,« je v zvezi s tem pojasnil Dušan Prašnikar iz PZS.
Od 164 oskrbovanih koč je s čistilno napravo opremljenih 56 koč, za gradnjo preostalih pa bodo po oceni PZS potrebovali še okoli 5,5 milijona evrov. Med največjimi zalogaji bo gradnja čistilne naprave na Kredarici, kjer jih bo postavitev stala okoli 700.000 evrov.
Herman Uranič je dejal, da so dobršen del stroška prevozi, saj prevoz enega kilograma tovora s helikopterjem stane skoraj en evro. Kdaj se bo gradnja začela, Uranič še ne ve, a pravi, da bo gradnja predvidoma trajala dve sezoni, saj bi lahko gradili le v pomladnem in jesenskem času, da ne bi izgubili ene celotne sezone, je povedal. Dokler pa čistilna naprava ne bo zgrajena, se občasnemu smradu, ki se pogosteje pojavlja ob večjem obisku in se širi po Kredarici, ne bodo mogli izogniti.
