V gore le pripravljeni ali z vodnikom

Letos že 310 intervencij GRS. Glavni vzroki za nesreče so neizkušenost, precenjevanje sposobnosti in slaba oprema.

pon, 14.08.2017, 08:00
Največja napaka je, da obiskovalci gora ture prilagodijo sebi, ne pa otrokom, ki so jih vzeli s seboj.

Bovec – Gorski reševalci imajo zaradi lepega poletja za spoznanje več dela kot v preteklih letih, a še vedno velja, da bi lahko predvsem obiskovalci hribov in gora sami največkrat poskrbeli, da ne bi bilo treba klicati na pomoč. Neizkušenost, precenjevanje sposobnosti in slaba oprema so kot vedno doslej glavni vzroki za polnjenje statistike.

Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je letos vpisala 310 vseh intervencij, od tega so morali reševalci na teren 153-krat zaradi hoje po poti, brezpotju ali plezanja. Največ je reševanj po znanih in obleganih planinskih poteh v Julijskih Alpah, kjer je praviloma največja gneča okoli Triglava. »Obisk gora je zelo velik,« je na poletni planinski trend opozoril predsednik GRZS Igor Potočnik.

Neopremljeni navadni turisti

Pohodi ali vzponi so se letos končali tragično na Bovškem, Bohinjskem, Ljubljanskem, v Mojstrani, Škofji Loki, Tolminu in Tržiču, 42 ljudi pa je pristalo huje poškodovanih v bolnicah. »Večinoma to niso planinci ali alpinisti, ampak navadni turisti, ki so neopremljeni in telesno slabo pripravljeni. Enostavno gredo v hribe,« je ponazoril.

»Božje zapovedi« hribolazenja, kot so med drugimi zgodnja ura odhoda, pregled vremenske napovedi, kakšna je izbrana pot, teren, koliko časa bomo potrebovali, največkrat delujejo, vendar tudi odstopanja niso redka. »Če se od doma odpravimo ob 10. uri, bomo na Vršiču ob 12. uri, nato pa bi se na Mojstrovko podali v najhujši vročini, po možnosti še brez vode in kondicije. Seveda je v takem primeru lahko hitro kaj narobe,« je naštel Potočnik.


Razmislek o dodatnem zavarovanju

V zadnjih sedmih letih so morali gorski reševalci na teren v 40 odstotkih zaradi turistov oziroma naključnih obiskovalcev. Med njimi je celo največ Slovencev. »Po možnosti imajo s seboj še otroke, ture pa ne prilagodijo njim, ampak sebi. A cilj ni vrh, cilj je vrnitev na izhodišče. To je osnovna napaka,« je še opozoril in spomnil, da bi država morebiti vendarle morala uvesti dodatno zavarovanje za prostočasne dejavnosti, čeprav ustava priznava pravico do reševanja: »Če gremo v tujino, uredimo zavarovanje prav za takšne dejavnosti. Če bi ga od nas zahtevali doma, je pa vse narobe.«

Vzrokov za klic na pomoč je veliko. »Posledica sodobne tehnologije, uporabe mobilnih telefonov in dobre pokritosti gora s signalom je tudi precej hitrejša odločitev za klic na pomoč. Včasih je kdo kakšno noč mirno prespal ali prebedel pod toplimi zvezdami in se zjutraj vrnil v dolino, zdaj pa že v mraku pokliče,« je povedal gorski reševalec GRS Tolmin Miljko Lesjak.

Varno – v navezi s poznavalcem

Zagotovilo za varnejši obisk gora so strokovno usposobljeni vodniki, poudarjajo v Planinski zvezi Slovenije (PZS). Statistika zvezi več kot pritrjuje. Od vseh nesreč v gorah od leta 2010 – v tem obdobju je bilo vseh ponesrečenih 3373 – so namreč gorski reševalci morali posredovati v 45 odstotkih zaradi posameznikov, skoraj 30 odstotkov intervencij pa se je zgodilo na neorganiziranih skupinskih pohodih ali izletih.

Nesreče se lahko zgodijo tudi najbolj usposobljenim, je priznal strokovni sodelavec PZS, član odbora za usposabljanje in preventivo in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, a vendarle je posredovanj gorskih reševalcev na organiziranih planinskih aktivnostih zelo malo: »Kdor bi rad obiskal gorske vršace in okusil svet gora v vsej njegovi polnosti, spoznal gorsko cvetje, živali, gore, ki jih obdajajo, pa sam nima zadostnega planinskega znanja, naj se v gore poda s planinsko strokovno usposobljenim kadrom. Ta prenaša svoje znanje na vsakodnevne obiskovalce gora in s tem posredno in neposredno vpliva na zmanjšanje števila nesreč v gorah.

Vodniki Planinske zveze Slovenije in gorski vodniki, ki med seboj dobro sodelujejo, ter inštruktorji planinske vzgoje in alpinistični inštruktorji so naložba za varnejše obiskovanje gora.«

PZS vodnike usposablja na tečajih, kjer se lahko odločijo za sedem kategorij znanja za vodenje po označenih lahkih, zahtevnih in zelo zahtevnih kopnih in snežnih poteh, brezpotjih in turnih smukah. Če želi vodnik usvojiti vse stopnje, mora skupaj opraviti kar 600 ur usposabljanj.

Lani je bilo registriranih 1495 prostovoljnih vodnikov, ki aktivno delujejo v 210 slovenskih planinskih društvih.

Prijavi sovražni govor