V gore le z zimsko opremo

Kranj – Poletje utegne biti zaradi obilice poznega snega eno najnevarnejših, svarijo na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Razmere v gorah so zimske, s seboj je treba vzeti cepin in dereze, pozanimati se je treba, ali je zaradi posledic žleda možen pristop, zaradi padajočega kamenja je dobrodošla čelada.

Najpogostejša vzroka gorniških nesreč sta padec in zdrs, zaskrbljujoče pa je, da so se lani med pogostimi vzroki pojavili taki, ki so povezani s slabo pripravo in neprimerno izbiro cilja. To so telesna izčrpanost, ljudje zaidejo, se izgubijo in slabo opremljeni. Dovolj zgodaj je treba od doma, kajti pozen odhod v gore pomeni tveganje, opozarja Klemen Belhar, predsednik komisije za informiranje in analize GRZS. Kot statistično nevaren šport Belhar izpostavlja aktivnosti v zraku, medtem ko sta gorsko kolesarjenje in turno smučanje dejavnosti, ki sicer postajata vse bolj množični, a sta vzrok malo nesrečam. Vsaj zaenkrat gre za statistično dokaj varni dejavnosti, navaja Belhar.

Dolgoletno povprečje kaže, da je največ nesreč ob konec tedna, ko je pričakovan povečan obisk gora. Lani pa so se dnevi, ko se zgodi največ nesreč, porazdelili čez cel teden. Še vedno pa je največ nesreč ob nedeljah, sledi jim ponedeljek.

Tudi v letošnjem poletju bo na letališču na Brniku organizirano dežurstvo helikopterske enote vojske in policije skupaj z reševalcem letalcem, zdravnikom letalcem in pripadnikom gorske policije, napoveduje predsednik GRZS Igor Potočnik. V juniju in septembru bo potekalo ob petkih, sobotah in nedeljah, v juliju in avgustu pa tudi med tednom. Zaradi pomanjkanja usposobljenih zdravnikov, na voljo jih je 14, vsakodnevno dežurstvo ni mogoče. Že lani so izšolali sedem mladih zdravnikov, vendar ti zaradi formalnosti še ne morejo samostojno dežurati.

Potočnik upa, da bodo še letos zagnali pilotni projekt združene ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči in gorskih reševalcev. Ta projekt bi lahko bil korak k uvedbi celoletnega dežurstva. Enotna ekipa, ki bi poleg zdravnika, tehnika in letalske posadke imela tudi gorskega reševalca, bi bila pripravljena na takojšen polet in posredovanje kjerkoli. »Pripravljena dežurna ekipa je za reševanje zelo pomembna, kajti izboljša se odzivnost: ta pa je bistvena za uspeh reševanja. Hkrati zmanjša stroške tudi pri iskanju trenutno prostega zdravnika, za kar letno porabijo okrog 50 ur letenja, pri čemer vsaka ura stane 3000 evrov. Ta sredstva bi lahko preusmerili v stalno prisotnost dežurne ekipe, »je dejal Potočnik.

Nasveti planincem, alpinistom in vsem drugim obiskovalcem gora, kako ravnati ob nesrečah, so zbrani v najnovejši zloženki, ki sta jo pripravili GRZS in Planinska zveza Slovenije(PZS) , na voljo pa bodo v turističnih informacijskih točkah in planinskih postojankah. Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, meni, da veliko pohodnikov ne zna ravnati prav in so v breme reševalcem, med reševalno akcijo so »firbci« nezaželeni. Prav tako so objave fotografij ponesrečenca na družabnih omrežjih, blogih ali spletnih straneh neetične, opozarjata GRZS in PZS.