V jamo se sme, na dimnik pa (še) ne  

Drugi Rudarski maraton na 10 in 21 kilometrov: od Zagorja do Hrastnika, po površju in pod njim, teklo skoraj 120 tekačev, ob maratonu še »festival stojnic«.

pon, 24.04.2017, 07:00
Zmagovalci v absolutnih kategorijah:

Prvo mesto, ženske, 21 km: Mojca Koligar
Prvo mesto, moški, 21 km: Jan Tretjak
Prvo mesto, ženske, 10 km: Nataša Borštnar
Prvo mesto, moški, 10 km: Aleš Gorenc


Kdaj spet na dimnik Tet?

Ko je 125-megavatni blok termoelektrarne Trbovlje še obratoval, je bilo plezanje na 360 metrov visok dimnik strogo prepovedano in varovano. Po likvidaciji so bili vzponi nanj nekaj časa prava atrakcija - a zgolj na lastno odgovornost. Železna lestev, ki je speljana do vrha dimnika po zunanjem delu armiranobetonskega plašča, po kateri so vzponi potekali, je sicer namenjena izvajanju pregledov in vzdrževalnih del (pregled strelovoda, vzdrževanje razsvetljave in ostalih gradbenih konstrukcij dimnika).
»Tudi v času likvidacije družbe je plezanje na dimnik strogo prepovedano brez predhodnega dogovora z vodstvom družbe in pristojnih. Po pričetku likvidacije družbe se je obseg finančnih sredstev za vzdrževanje vseh objektov Tet skrčil na minimum, potreben za ohranjanje varnosti le-teh,« smo izvedeli na Holdingu Slovenske elektrarne. Neuradno naj bi sanacija »plašča« dimnika, ki zagotavlja varen vzpon, stala vsaj 50.000 evrov.

 

Hrastnik - Od dveh nekoč obetavnih in zanimivih zasavskih energetskih turističnih produktov, 360-metrskega dimnika Termoelektrarne in jam Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), je »turistom« vzpon na dimnik že leto dni prepovedan; na voljo jim je le jama. Včeraj so se po njej zapodili posebni turisti - tekači rekreativci.

Drugi Rudarski maraton je na dve progi, 10- in 21-kilometrsko, ki potekata od Zagorja do Hrastnika, deloma po površju, deloma po rudniških rovih, kjer so še nekaj let nazaj kopali premog, privabil sto devetnajst tekačev, od teh 81 moških in 38 žensk. Na 10-kilometrski progi je teklo 31 žensk in 63 moških, na 21-kilometrsko pa se je podalo 25 pogumnih: od teh sedem sedem žensk. Ena od njih je bila Tina Štrukelj, Trboveljčanka, ki je za pot potrebovala le dve uri, najlepši pa ji je bil tisti odsek nad jamo, kot je dejala, zelo strm in zelo ozek, po katerem je leta nazaj iz diskoteke domov razvažala prijatelje. Kot da se je pot v teh letih po dolgem in počez skrčila in postala strmejša ...

Start tekačev v organizaciji zavoda Savus, pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja in glavnim pokroviteljem Elesom, je bil v zagorskem Evroparku. Od tam je pot zavila čez preval Slačnik v Trbovlje, mimo cementarne, se pred mostom čez Savo odcepila na industrijsko cesto ter tekla po levem bregu Save do vstopa v Savski rov. Več kot petkilometrska trasa od rova do Hrastnika se vije pod zemljo, na njej so obvezne čelade in naglavne svetilke. Tekači na 21 kilometrov so tekli še en krog prek rudniških površin med Hrastnikom in Trbovljami in se na Ajnzerju v Trbovljah, kjer je bil nekoč sedež trboveljskega premogovnika, ponovno spustili v jamo ter pretekli dodatnih pet kilometrov pod površjem do cilja v Hrastniku.

Če je prvi mož Savusa Marko Planinc pred maratonom še ugibal, ali bo Perkmandeljc sopihal s tekači ali se bo morda po trasi dal prepeljati, je bilo že na startu v Zagorju jasno: ne bo sopihal. Razlog je razkril sedmi sili: ker so bili zanj vsi prehitri. Med hitrimi so bili tudi Matevž Suhadolnik iz Mirne, ki je prvič v življenju doživel jamo, pa Primož Polanec iz Loke pri Zidanem Mostu, ki je za 21-kilometrsko traso porabil uro in petdeset minut in ki je že »stari znanec« zasavskih jam, saj je tudi jamatlonec.

Posebej spreten na trasi pod površjem je bil Trboveljčan Dean Benedik, po izobrazbi rudarski tehnik, po poklicu poštar, po srcu pa gorski kolesar in gorski tekač. »Kot poštar vsak dan naredim po deset, petnajst kilometrov, popoldne pa grem teč ali kolesarit na Kum, Mrzlico in Planino.« Običajno starta s hrastniške strani, ki je še posebej strma, do Kuma pa potrebuje nekaj več kot uro.« In kaj mu je najbolj pomagalo pri teku po jami? »To, da sem majhen,« se smeje Benedik, »ker so se morali ta veliki kar naprej sklanjati in paziti na glavo.«
Zdravniki k sreči niso imeli dela, je povedal Marko Planinc, ki mu je uspelo za projekt, katerega namen je ohranjanje industrijske in kulturne zasavske dediščine ter promocije zasavske regije dobiti tudi evropski denar.

Na cilju maratona, v upravni zgradbi hrastniškega rudnika in okrog nje, so na stojnicah za pestrejšo ponudbo skrbeli številni razstavljavci, med njimi tudi dijakinje četrtega letnika ekonomske srednje šole iz Trbovelj. Direktorica dijaškega podjetja Okey Janja Jakopič, finančnica Belma Karič in zadolženi za proizvodnjo v podjetju OrganiCare Melisa Kancič in Tamara Novak so na stojnici v praksi preizkušale veščine iz šolske teorije. Prvi dve sta prodali prek štirideset kosov lesenih obeskov in namiznih stojal za mobilne naprave in tablične računalnike. Ni čudno, njuna prodajna strategija se je začela z besedami »če imate na pisarniški mizi vse razmetano ...« Drugi dve sta za med spravili v promet naravni balzam za ustnice, manj so tekači povpraševali po naravni zobni pasti iz štirih sestavin: kokosovega olja, sode, stevie in eteričnega olja mete.

Dijakinje so svojo funkcijo opravile odlično, profesorica ekonomskih predmetov oziroma mentorica Zvezdana Lamovšek ugotavlja, da so vsakič boljše: »Veseli me opazen napredek od enega do drugega prodajnega nastopa. Nekoliko bo treba izpiliti le še pogum pred kupci ...«

Na cilju so tekače drugega Rudarskega maratona čakale topla malica in nagrade. Podeljevali so jih nepogrešljivi Perkmandeljc, župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, direktor RTH Jani Žlak, podžupan Hrastnika Vinko Žagar in lanskoletni prvak Rudarskega maratona, hrastniški triatlonec Denis Šketako.

Najbolj nenavadna maratonska proga v državi bo zdaj nekaj časa samevala. V zavodu Savus pravijo, da do junija, ko se na pot po jami spet podajo jamatlonci. Za promocijo rudniške dediščine se v nasprotju z dimnikom Tet, ki je sicer tudi vpisan v register tehniške dediščine, tudi po zaprtju jam v 2018 ni bati, zagotavlja Jani Žlak, saj ostaja del jame odprt prav za turistično ponudbo - od možnosti ogledov do teambuildingov -, uredili bodo vse tri vhode v jame, razmišljajo pa tudi o izkoriščanju vode za pitje in za potrebe ogrevanja Hrastnika.

 

 

 

.

 

 

 

 

Prijavi sovražni govor