V kočevskem zraku menda ni nevarnih snovi, le saje in dim
Po prvih podatkih analize mobilnega laboratorija na območju eksplozije v Kočevju v zraku niso zaznali nevarnih snovi, temveč le delce saj in dima. Ni pa znano, ali je nastalo morebitno onesnaženje tal in vode.
Z ministrstva za okolje in prostor (Mop) so nam javili, da rezultatov analiz, ki jih je izvedel ELME (Ekološki laboratorij z mobilno enoto), sicer še ne poznajo, da pa glede na pridobljene informacije požarne vode niso iztekle v okolje.
Melamin, proizvajalec plastičnih mas, barv, lakov, zaradi nevarnih snovi, ki jih uporablja v proivzodnji, sodi med tako imenovane zavezance sevesa oziroma med obrate, za katere velja večje ali manjše tveganje za okolje. Zaradi tega naj bi zanje veljal strožji nadzor, delovati pa bi morali v skladu z okoljevarstvenimi dovoljenji. Iz povzetka zadnjega objavljenega poročila o nadzoru v tovrstnih obratih, objavljenega na strani Inšpektorata za okolje in prostor za leto 2019, je razbrati, da ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Tveganje zaradi epiklorhidrina
Kot je znano, je eksplodiralo na pritekališču, kamor so dostavili cisterne surovine za izdelavo smol - epiklorhidrina. Za STA je toksikologinja Lucija Šarc pojasnila, da je epiklorhidrin močno eksploziven. Na srečno nima hudih sistemskih učinkov, je pa močen iritant, dražeče deluje, lahko povzroča trajno poškodbo oči, nevaren je za dihalne poti, je naštela. Po njeni oceni koncentracije v zraku najverjetneje niso takšne, da bi lahko povzročile resne zdravstvene težave osebam, ki so bile v času nesreče v bližnji okolici. Malo verjetno je tudi, da bi se zaradi izpostavljenosti epiklorhidrinu težave pojavile naknadno.
Zakon o varstvu okolja po navedbah okoljskega ministrstva (Mop) določa, da je treba za obrate večjega tveganja za okolje (seveso) zagotavljati reden nadzor, zato inšpektorat za okolje in prostor pripravi program nadzorov teh zavezancev vsako leto posebej. Določi se tudi vsebina nadzorov v tekočem letu. Pri teh nadzorih v letu 2021 so, po podatkih IRSOP, inšpektorji preverjali osnovne podatke o zavezancu, količini prisotnih nevarnih snovi, opredelitvi in oceni tveganja za večje nesreče, obratovanju in vzdrževanju varnostno pomembnih naprav in o usposabljanju zaposlenih za ravnanje ob večjih nesrečah z nevarnimi snovmi.
V Sloveniji je 30 obratov večjega tveganja za okolje, so za Delo povedali na Mopu. V letu 2021 je Inšpekcija za okolje skladno z zahtevo iz 4. odstavka 156. člena ZVO-1 in s programom nadzora v koledarskem letu 2021 pregledala vseh 30 obratov. Ker je Melamin obrat večjega tveganja za okolje, se v njem redni inšpekcijski nadzori opravljajo vsako leto. Po podatkih IRSOP je bil zadnji tak nadzor opravljen in nepravilnosti niso bile ugotovljene. Tudi na inšpekcijskem nadzoru leto prej ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Na Mopu še poudarjajo, da je »varno procesno obratovanje vsakega upravljavca njegova osnovna obveznost in družbena odgovornost. Z izdanimi okoljevarstvenim dovoljenjem postavljamo osnovne okoljevarstvene pogoje za delovanje naprave«.
Melamin na svoji spletni strani navaja, da je v 2020 oddal prijavo spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, ki pa se ni končala po njihovih pričakovanjih. Ministrstvo za okolje jih je opozorilo, da za prijavljene spremembe, ki po navedbah Melamina niso velike, potrebujejo presojo vplivov na okolje. V drugi polovici leta so v sodelovanju z zunanjim partnerjem presojo tudi začeli. Prav tako so v 2021 zaključili spremembo varnostnega poročila, ki so ga po podatkih Melamina na Mopu že pregledali in posredovali dodatne zahteve. Melamin navaja, da so lani izvedli tudi vse predpisane meritve na področju obratovalnih monitoringov in da so bili občasni rezultati »ustrezni«.
Izpusti iz Melamina v 2020
Melamin je po podatkih Arsa v 2020 v zrak sicer emitiral 181 kilogramov celotnega prahu, 25,7 tone dušikovih oksidov, 330 kilogramov formaldehidov, 3,7 tone ogljikovega monoksida, 2,2 tone rakotvornega organskega ogljika in 340 kilogramov žveplovih oksidov.
V letu 2021 je Melamin očistil tehnološke odduhe iz vseh predvidenih virov, navajajo, ohranil pa pralnik kot rezervni sistem čiščenja odpadnega zraka. Redno so pregledovali tudi rezervoarje, pišejo, ter oddajali nevarne odpadke pooblaščenemu izvajalcu. Del nevarnih odpadkov so oddali Kemisu, »stalno pa smo zagotavljali, da se odpadki niso skladiščili na lokaciji družbe dlje, kot je dovoljeno«.
Vsa poročila b. p.
Tudi v letu 2021 je Melamin pripravil poročilo o odgovornem ravnanju za 2020 in pridobili pravico do uporabe logotipa odgovornega ravnanja v letu 2022.
Na področju doseganja večje varnosti, zlasti preprečevanja kemijskih nesreč in manjših emisij v delovno okolje, pa so opravili še nekaj aktivnosti, kot navajajo, in sicer so pregledali naprave v eksplozijsko nevarnih objektih ter pridobili tako imenovane Ex certifikate za vse lokacije, kjer se uporabljajo eksplozijsko nevarne kemikalije.
V zvezi z nesrečo se je oglasila tudi nevladna organizacija Rovo, češ da so na nepravilnosti v Melaminu opozarjali že od leta 2018, in sicer da po navedbah nekaterih zaposlenih podjetje nima ustrezne čistilne naprave. Predsednik Rova Zlatko Resman je za Delo izjavil, da tudi ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja nimajo. Očitajo jim tudi odlaganje ruševin na kmetijskih zemljiščih prve kategorije v Novih Lazih v upravljanju sklada kmetijskih zemljišč. Ne tovarna ne okoljski inšpektorat, še pravi Resman, se na njihova opozorila na nepravilnosti nista odzivala.
Na Inšpektoratu so nam v zvezi s tem dejali, da zakon o inšpekcijskem postopku določa, da inšpekcijski organ ni vezan na navedbe v prijavi, temveč ima inšpektor »procesno diskrecijo, da na podlagi vsebinske presoje dejstev, ki jih razbere iz prijav, pobud itd., ter povezanih dejstev in okoliščin, ki jih ugotovi, oceni, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih bi lahko bil prizadet javni interes, in se odloči, ali bo inšpekcijski postopek sploh začel ali ne, in v zvezi s kakšno kršitvijo iz okvira njegove stvarne pristojnosti.«
Inšpektor ima pravico, da se samostojno odloča, dodajajo na Inšpektoratu, katero informacijo iz prijave bo obravnaval kot sum kršitve v inšpekcijskem postopku (v okviru zakonodaje na področju, ki ga pokriva), katera zakonsko dopustna dejanja in katere dokaze bo izvedel. Prav tako samostojno izreka ukrepe v okviru materialnih določb. Če je na voljo več možnih ukrepov, se ob upoštevanju načela sorazmernosti samostojno odloča za ustrezen ukrep glede na ugotovljeno dejansko stanje. Njegove odločitve lahko presojajo le organ druge stopnje resornega ministrstva in sodišča.
