Tiskane izdaje
Ljubljana – Predvidoma do konca tedna bo pravosodno ministrstvo v medresorsko usklajevanje poslalo predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki je še zadnji od reformnih zakonov, o katerih je Goran Klemenčič prepričan, da vodijo do hitrejše pravice.
Naša država naj bi se pridružila več kot polovici držav EU, ki poznajo možnost vlaganja skupinskih oziroma kolektivnih tožb, ko gre za kršitev (še posebno) pravic potrošnikov. Države to vprašanje urejajo različno, Slovenija naj bi šla po poti, da bo na podlagi tožbe enega tožnika (potrošniške organizacije ali javnega organa) mogoče dobiti poplačilo več potrošnikov ali drugih oškodovanih oseb (denimo vrnitev kupnine, znižanje cene, vračilo preplačila, plačilo odškodnine). Vse več je namreč takšnih, ki so oškodovani podobno, njihov boj s korporacijami oziroma sistemi pa je velikokrat neuspešen. Natančneje, nekateri se za tožbe niti ne odločijo, saj so zahtevani zneski prenizki v primerjavi s sodnimi stroški, ki bi jih imeli. Zato ostanejo prikrajšani za svoje pravice.
Različne poti
Deloma ta vprašanja pri nas ureja zakon o varstvu potrošnikov. Res pa je, da Evropa išče različne poti, kako poplačati opeharjene potrošnike ali drugače oškodovane ljudi, vendar so na tem področju ZDA bistveno učinkovitejše kot države EU. To se je pokazalo tudi ob aferi Volkswagen (VW) oziroma »dieselgate«, ko je pred dvema letoma prišlo na dan, da so imela dizelska vozila vgrajeno nelegalno opremo za prirejanje izpustov dušikovih oksidov. Toda tudi v državah, kjer takšen zakon imajo, pot do pravice v primeru kolektivnih tožb ni preprosta.
Pasti so
In kako se je pravosodnemu ministrstvu uspelo izogniti pastem, ki so se doslej pokazale v praksah drugih držav? »Primerjalnopravni pregled pokaže, da uvedba kolektivnih tožb prinaša pozitivne učinke pa tudi določena tveganja. Vendar menimo, da predlagane rešitve dajejo ustrezen odgovor nanje. Tako smo predlagali, da kolektivne tožbe lahko vlagajo zgolj pooblaščene organizacije, ki nimajo profitnega namena, ali državni (javni) organi, kar izhaja tudi iz priporočila evropske komisije iz junija 2013 o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih opustitvenih in odškodninskih tožb v državah članicah, ko gre za kršitve pravic iz prava EU. V predlogu zakona namenoma nismo predvideli, da bi kolektivne tožbe lahko vlagali tudi subjekti, katerih namen je ustvarjanje profita, ali odvetniki. Zaradi slabih praks, ki so se pokazale v anglosaksonskih državah, smo se temu izognili. Zahteva po obstoju takšne neprofitne organizacije namreč zmanjšuje nevarnost konflikta interesov, prav tako pa zagotavlja večjo transparentnost priprav na vložitev tožbe in samega postopka,« so nam pojasnili na ministrstvu.
Infografika: Delo
Možnost tožiti tudi državo
Pa bi bilo, če bi že zdaj imeli takšen zakon, ljudem ob aferi VW kaj lažje? Ministrstvo je zadržano do opredelitev glede konkretnih primerov, ki so se že zgodili. »Po predlogu zakona je presoja možnosti vložitve kolektivne tožbe zaupana sodišču, ki bo moralo najprej preveriti vsebinsko utemeljenost tožbe oziroma ali zahtevki niso povsem vsebinsko neutemeljeni,« pravijo na ministrstvu, kjer pričakujejo, da se bodo tudi po uveljavitvi zakona pojavila vprašanja. »Gre za povsem novo področje, ki prej ni bilo urejeno in pomeni veliko novost procesnega civilnega prava. Zakon vsebuje razmeroma odprte pravne standarde, ki jih bo šele skozi obravnavo konkretnih primerov napolnila sodna praksa.«
Bo mogoče vlagati kolektivne tožbe tudi zoper državo? »Možnost vložitve kolektivne tožbe oziroma sklenitve predhodne kolektivne poravnave za to, da tožbe sploh ne bi bilo, ni vezana na osebo ali subjekt postopka, ampak na posebne vrste sporov. Na podlagi izkušenj z uporabo novega zakona bo v prihodnosti mogoče razširiti njegovo uporabo na vsa področja varstva civilnih pravic. Za začetno fazo uveljavljanja kolektivnih odškodninskih tožb je zato bolj primerno, da se te najprej omogočijo na področjih, kjer so oškodovanja tipska in kjer je zahtevke posameznih oškodovancev mogoče kategorizirati po posameznih skupinah ali po skupnih značilnostih. To so spori na področju potrošniških pogodb, producentske odgovornosti, kršitev antitrustov, v sporih med izdajatelji in investitorji na trgu finančnih instrumentov ter v delovnih sporih. Če bo kot kršiteljica v teh sporih nastopala država, bo mogoče vložiti kolektivno tožbo tudi zoper njo. V praksi bi takšna situacija najverjetneje nastala v primeru delovnih sporov,« na naša vprašanja odgovarjajo na pravosodnem ministrstvu.
Kolektivne tožbe v drugih državah. Infografika: Delo
