V Kranju bodo občani gledali pod prste županu in svetnikom

Kranj naj bi jutri kot prva mestna občina v Sloveniji dobila kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni.

Objavljeno
26. januar 2015 20.46
Kranj plakati
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Kranj – Predvidoma jutri bo Kranj kot prva mestna občina pri nas dobil kodeks ravnanja funkcionarjev, za spoštovanje katerega bo skrbela komisija petih občanov. Gre za predvolilno obljubo župana Boštjana Trilarja, sprejetje kodeksa pa je zapisano tudi v zavezi koalicije v mestnem svetu.

Kranjski župan Boštjan Trilar pravi, da so pri pripravi etičnega kodeksa, ki bo veljal za župana, svetnike, člane nadzornega odbora in predstavnike v drugih organih, ki jih imenuje mestni svet ali župan, izhajali iz kodeksa, kakršnega je doslej po podatkih Skupnosti občin Slovenije (SOS) sprejelo 17 občin (toliko jih je združenje o sprejemu obvestilo).

Kranjska posebnost je to, da bo nadzor izvajala komisija, sestavljena iz petih predstavnikov civilne družbe. Komisija bo lahko podala osebni opomin, predlagala javni opomin mestnega sveta, o kršitvah pa bo lahko obvestila tudi nadzorni organ in javnost.

Pozabili omeniti podžupane?

Profesor na fakulteti za upravo ljubljanske univerze doc. dr. Iztok Rakar pravi, da je idealen čas za uvajanje etičnih kodeksov na lokalni ravni prav obdobje po lokalnih volitvah in občine bi se morale usmeriti tudi k uveljavljanju načel dobrega demokratičnega upravljanja, ki jih je leta 2008 sprejel Svet Evrope.

Pri predlogu kranjskega kodeksa dr. Rakar opozarja, da izrecno ne zajema podžupanov, da ponavlja določbe zakonov in opozarja na še nekaj pomanjkljivosti. »Obžalujem, da občine kot vzora ne vzamejo modela kodeksa, ki smo ga pripravili leta 2006 na fakulteti za upravo,« je dejal.

Kranjčanom afere niso tuje

V gorenjski prestolnici je v preteklosti veliko prahu dvignila tako imenovana mesna afera, v kateri so svetniške skupine z denarjem za svoje delovanje kupovale mesnine in pijačo – rekorderji so bili štirje svetniki Stranke za napredek krajevnih skupnosti, ki jo je vodil Jože Lombar in ki so v ta namen porabili skoraj 5900 evrov –, kljub pozivom nadzornega odbora in župana Mohorja Bogataja pa denarja ni nobena vrnila.

Pri kadrovanju je bilo sporno to, da so trije kranjski mestni svetniki Evstahij Drmota, Beno Fekonja in Jure Kristan po volitvah jeseni 2010 zasedli vodilne položaje v Komunali Kranj, katere največja lastnica je MO Kranj. Podjetje Praval mestnega svetnika Klemena Valterja je po strankarski liniji pridobilo posel za pravno svetovanje Gorenjskemu muzeju in ga po odstavitvi direktorice Marije Ogrin februarja lani čez noč tudi izgubilo. Po podatkih Supervizorja je v dveh letih od Gorenjskega muzeja prejel 35.900 evrov bruto.

Revizorji preverjajo plačilo mediacij, ki jih je opravljal nekdanji podžupan Bojan Homan, medtem ko se zaradi poslov, ki sta jih imela v preteklosti z občino prek sorodnikov (vzdrževanje cest, zimska služba in gradbeniška dela) svetnika in predsednika krajevnih skupnosti Alojzij Ješe in Jože Lombar, ni še nihče vznemirjal.

Lombar, ki je bil oktobra lani znova izvoljen v mestni svet, je poleg tega prek svojega podjetja LF3M desetletje upravljal kranjska plačljiva parkirišča, in čeprav zaradi konflikta interesov podjetje na razpisu leta 2012 ni sodelovalo, je občinska Komunala Kranj nato v okviru javnega naročanja z LF3M sklenila pogodbo o upravljanju ter rednem in naložbenem vzdrževanju parkirišč. Samo v zadnjih treh mesecih lanskega leta je podjetje od komunale prejelo 17.700 evrov bruto.

Občinam kodeks ne diši

Da so sprejele kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, je SOS doslej obvestilo 17 manjših občin, ali so to tudi vse, ki ga imajo, v združenju ne vedo. Pravijo, da so februarja 2013 vsem 176 občinam, članicam SOS, posredovali priporočilo k sprejetju in predlog besedila. Občine, ki so kodeks sprejele, so to storile leta 2013, da ga lani ni nobena, pa v SOS povezujejo z lokalnimi volitvami. Sredi tega meseca so kodeks sprejeli v Radljah, v Železnikih, kjer naj bi ga sprejeli prejšnji teden, pa je župan Anton Luznar zaradi negativnega mnenja nekaterih svetnikov predlog umaknil na sami seji.

Zakaj še nimajo kodeksa, smo vprašali ljubljansko in koprsko mestno občino. Iz kabineta župana Zorana Jankovića so odgovorili, da ga v okviru Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), katerega članica je MOL, še niso sprejeli, na članstvo v ZMOS so se izgovorili tudi v Kopru, kjer pa pravijo, da so kodeksu razmišljali.

Izkušnje Kuzme in Bohinja, prvih dveh občin, ki sta sprejeli kodeks

Milan Matiš, tajnik občinske uprave občine Kuzma, ki je prva sprejela etični kodeks 27. februarja 2013, pravi, da nadzorniki doslej niso ugotovili še nobene neskladnosti, je pa župan Jožef Škalič, ki je bil od leta 1999 tudi ravnatelj osnovne šole, zaradi nezdružljivosti funkcij pred dobrim letom odstopil kot ravnatelj in se v isti šoli zaposlil kot učitelj. Na lanskih lokalnih volitvah je Škalič kot edini kandidat že četrtič izvoljen za župana, funkcijo pa opravlja nepoklicno.

V Bohinju so kodeks sprejeli kot drugi, le dan za Kuzmo. Glede občinskega lokala na obali Bohinjskega jezera, ki je v najemu županove žene in kjer je občina »spregledala«, da se je izteklo najemno razmerje in da bi od najemnice morali zahtevati izpraznitve prostorov (na podlagi zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih so ji priznal, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas) Franc Kramar trdi, da je ravnal skladno s kodeksom ravnanja, čeprav se je moral otepati pomislekov, da sta njegova žena neposredno, sam pa posredno pridobila koristi od občinskega premoženja.