Kranj ni ksenofobno mesto

Protesta proti rasizmu in izključevanju se je udeležilo okoli 400 ljudi.

sob, 12.03.2016, 13:29; spremenjen: 21:30

Kranj − Pred Prešernovim gledališčem, v katerem je bila decembra 1988 ustanovljena Amnesty International Slovenija, so danes vihrale rdeče zastave. Na shodu proti rasizmu, izključevanju in izkoriščanju, ki se ga je udeležilo približno 400 ljudi, so s številnimi govori pa tudi recitacijami in pesmimi, ki so jih zapele članice zbora Kombinat, poudarili, da Kranj ni ksenofobno in rasistično mesto, kjer bi človeka sodili po barvi kože ali narodnosti, ampak po njegovih dejanjih.

Shod za solidarno in svobodno Gorenjsko, ki ga je pripravila Protirasistična fronta brez meja − Gorenjska, je bil odziv na ravnanje občin Kranj in Šenčur, ker sta zavrnili namestitev beguncev v nekdanji trgovski center blizu Šenčurja, na protest pred taistim trgovskim centrom in na zavrnitev namestitve begunskih otrok v kranjski dijaški dom. »V javnosti je nastal vtis, da Kranj ne premore niti trohice sočutja in solidarnosti, celo do nemočnih otrok brez spremstva ali varnega zatočišča ne ... Plapolanje domobranskih in neonacističnih simbolov na obronkih mesta nas prestavlja v pretekli čas, za katerega smo upali, da se ne ponovi nikdar več ... Naj prihodnje generacije vidijo, da v trenutku, ko je fašizem spet začel dvigovati kremplje, nismo bili tiho! Stop pa pravimo tudi izkoriščanju in večanju bede delovnih ljudi,« so poudarili organizatorji shoda.

Blaž Jelenc, eden od govornikov, je dejal, da je v tudi v Kranju prihodnost mnogih zaradi izgube službe negotova, ozračje strahu in revščine pa izkoriščajo skrajno desne skupine, ki širijo sovraštvo do tujcev in rasizem, kot dežurne krivce pa prikazujejo begunce. Edini odgovor je solidarnost, strpnost in enakost, je poudaril mladenič. Temu je pritegnilo v nadaljevanju še več govornikov, najbolj glasen in dolg aplavz sta poželi Pika Kristan, dijakinja Gimnazije Kranj, ki je opozorila na nujnost sočutja, razumevanja in sodelovanja, in Judita Nahtigal, ravnateljica dijaškega doma, ki je, kot je dejala, na shodu kot Kranjčanka in mati. »Strašen je čas, ko ljudje svoje predsodke in nestrpnost izražajo javno in na ves glas, ko svojo ksenofobijo imenujejo skrb za državo in svojo sovražnost do drugačnosti razglašajo kot boj za ohranjanje slovenstva. Prepričujejo nas, da smo ogroženi in da se imamo pravico braniti za vsako ceno. Uspelo jim je prepričati mnoge, da je vprašanje beguncev osrednje in da je že kar usodno za naš obstoj. Čas je že bil, da se odzove tisti del družbe, ki se doslej ni angažiral in je tiho upal, da bodo problemi rešili pristojni in da so za odločitve odgovorni drugi. Zlo lahko uspeva samo ob odsotnosti dobrega,« je dejala Nahtigalova in dodala, da prav vsak lahko živi in širi idejo strpnosti, sprejemanja in spoštovanja. Ob koncu govora je izrazila upanje, da bodo odločevalci slišali in upoštevali te pozive k strpnosti iz Kranja ter da bodo imeli pri iskanju sistemskih rešitev v zvezi z begunci in azilanti ter še zlasti ranljivimi skupinami dovolj modrosti in poguma.

Na shodu ni manjkalo niti provokacij, po krajšem izzivanju se je kranjska mestna svetnica SDS umaknila.