Tiskane izdaje
Nekaj sto protestnikov je danes v središču Ljubljanje opozorilo na velike pomanjkljivosti tajnih trgovinskih sporazumov, ki jih Evropska komisija pravkar sklepa z Združenimi državami Amerike in Kanado. Protest je del vseevropska akcije zoper čezatlantske sporazume TTIP, CETA in TiSA, ki danes poteka po vsej stari celini.
Civilna družba po celi EU, ki ji je doslej uspelo zbrati podpise podpore preko 330.000 ljudi, je ogorčena nad doslej razkritimi vsebinami sporazumov, ki jo vse strani skrbno skrivajo, to pa še dodatno podžiga strahove ljudi. Prostotrgovinsko območje med Severno Ameriko in EU, ki naj bi ga uveljevili sporazumi, korporacije postavljajo nad človeka in okolje, trdijo protestniki. Sporazumi vodijo v deregulacijo zakonodaje, ki varuje javni interes, zniževanje zakonodajnih standardov v prehrani, varovanju potrošnikov in okolja ter zmanjševanju socialnih pravic.
Protest v Ljubljani se je dopoldne začel na Prešernovem trgu, kjer so organizatorji - Koalicija proti tajnim sporazumom - organizirali podpisovanje peticije. Sanja Hribar (Protestival) pravi, da sporazumi nastajajo z enim samim namenom: odstraniti ovire, ki jih predstavljajo zakonodaje posameznih držav za nemoteno delovanje korporacij. »Vnašajo celo paralelni zasebni sodni sistem, po katerem bodo korporacije smele neovirano preganjati države, kadar bodo presodile, da je bila kršena njihova pravica do zaslužka.« Podobno opozarja tudi Iztok Majhenič (stranka TRS): »Evropa že sedaj odpravlja zakone, ki ščitijo javni interes pred interesi trgovine in kapitala.«
Sporazumi bi občutno znižali tudi evropske standarde glede gensko spremenjene hrane, uporabe pesticidov, zaščite okolja, delavskih pravic in jih približali precej ohlapnejši ameriški in kanadski zakonodaji. Nasprotniki opozarjajo, da sporazumi vnašajo tudi privatizacijo javnih storitev na področju zdravstva, izobraževanja in sociale, in dobrin kot je voda, s tem pa - celo brez vednosti javnosti - posegajo v temeljne človekove pravice. Tam, kjer si evropska civilnodružbena gibanja prizadevajo za zvišanje standardov zaščite državljanov in potrošnikov, jih nasprotno ti sporazumi nižajo. Vlade se bodo tako pri uzakonjanju nižjih standardov lahko sklicevale na podpisane sporazume in visoke stroške morebitnih tožb, opozarjajo. Izjemno sporen del sporazuma je ravno mehanizem o varstvu investitorjev (ISDS). Z njim bi vlagateljem z obeh strani Atlantika zagotovili, da pred arbitražnim sodiščem iztožijo odškodnino, če bi v ZDA, Uniji ali zgolj kateri od njenih članic sprejeli zakonodajo, zaradi katere bi utrpeli poslovno škodo. Tudi po četrtkovi odločitvi evropskega sveta ta mehanizem ostaja del sporazuma. Za številne kritike je nesprejemljivo, da o takih sporih ne bi mogla odločati redna sodišča v državah članicah.
Poslanka Združene levice Violeta Tomić je napovedala, da bo njihova poslanska skupina zagotovo glasovala proti sporazumom, če bodo ti obdržali sporne vsebine. Ti so tik pred uveljavitvijo, še pred tem pa jih mora potrditi evropski parlamant, ratificirati pa tudi državni zbor vseh držav članic EU. Predsednika vlade Mira Cerarja, vlado in predsednika republike Boruta Pahorja je pozvala naj pojasnijo, kako bodo zaščitili našo ustavno uretitev, ki jo sporazumi ogrožajo. Tudi evropski poslanec Igor Šoltes, ki se je udeležil protesta pravi, da so ustavne pravice s sporazumi lahko kršene. »Tudi poslanci evropskega parlamenta sodimo med tiste, ki niso seznanjeni z vsebino sporazumov. Prizadevali si bomo, da bodo postali javni.« Predsednika vlade in republike se zaenkrat še nista opredelila do sporazumov, niti nista napovedala ali jih bo država sprejela. Predsednik republike Borut Pahor ja včerajšnji lep dan izkoristil za obisk jubilejnega 15. praznika kozjanskega jabolka.
Koalicijo proti tajnim sporazumom med drugim sestavljajo: Protestival, Združena levica: DSD, IDS, TRS in 4. skupina - civilnodružbena gibanja ter posamezniki, SKO (Skupina kazenska ovadba), Umanotera, Piratska stranka Slovenije, Iskra, Gibanje 29. oktober, Solidarnost, Alpe Adria Green, Greenpeace, Focus, Eko krog, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, podprli pa so jo tudi nekateri sindikati.
