Tiskane izdaje
Ljubljana – »Holokavst je najhujši zločin v človeški zgodovini. A ni besed, s katerimi bi primerno opisali okrutnost in nečlovečnost nad Judi, Romi in Sinti, Slovani, homoseksualci, hendikepiranimi in to zgolj zaradi njihove etnične pripadnosti, vere ali osebne identitete,« je zbranim v Centru urbane kulture v Ljubljani ob dnevu spomina na žrtve holokavsta med drugim povedala slavnostna govornica Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija.
V Auschwitzu je bilo zaprtih 2342 Slovenk in Slovencev, 1331 jih ni preživelo trpljenja. Iz takratne Jugoslavije je prvi transport v Auschwitz prispel 28. septembra leta 1941 z 22 Slovenci, pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja iz Prevalj in Gorenjske. Največji transport iz Slovenije je prispel 10. avgusta leta 1942 iz Celja s 333 ženskami in 118 moškimi. Vsi so bili aktivni udeleženci NOB s Štajerske. Več kot tisoč otrok iz teh družin so nacisti deportirali v mladinska taborišča. Leta 1944 so pripeljali največ političnih zapornikov iz Primorske in Istre ter iz Ljubljane.
Auschwitz je bila največja tovarna smrti. V njem so po različnih podatkih pokončali od 1,1 do 1,6 milijona otrok, žensk in moških.
Po prepričanju Poslove groza Auschwitza ni bila le v tehnologiji in logistiki množičnega uničenja, ampak tudi v tistih, ki so dovolili, da je zlo vzcvetelo. Auschwitz je bil izraz ideologije, ki se je lahko uresničila, ker so jo podpirali zakoni, vlade, institucije, industrija in mnogi navadni ljudje.
Poslova je opozorila, da danes človekove pravice varuje Evropska konvencijo za človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice in Svet Evrope. Kljub temu pa človeštvo ni zmoglo preprečiti pokola v Ruandi, Srebrenici, Darfurji in Siriji, medtem ko »poboje militantne skupine Boko Haram zgolj nemočno spremljamo in čaka nas nova preizkušnja odziva na napade na Charlie Hebdo«.
Poslova se ni izognila krutosti življenja v številnih romskih naseljih v Sloveniji, kjer ljudje še zmeraj živijo v getih, brez vode in elektrike. Ti ljudje živijo prav tam, je opozorila Poslova, kjer so jim zemljišča pred 60 leti dodelile prav občine same.
»Gre za odrekanje človekovega dostojanstva, ki ne sodi v dediščino zaveze po Nikoli več. Prav tako kot spodkopavanje pravic delavcev ali sprejetost revščine kot neogibnega dela sodobne družbe prepuščamo in prelagamo na pleča solidarnosti ljudi skozi humanitarne organizacije in projekte in ne naslavljamo dejstva, da je njeno izkorenitev potrebno nasloviti s širšimi sistemskimi ukrepi in političnimi odločitvami,« je opozorila Poslova.
Bogat kulturni program je nastal v sodelovanju z Judovsko skupnostjo v Sloveniji in Zvezo romskih skupnosti Umbrella - Dežnik.
Zbrane sta nagovorila še predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Jani Alič in ljubljanski podžupan Dejan Crnek.
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je na zasedanju 1. novembra leta 2005 razglasila generalna skupščina Združenih narodov, zato se svet vsakega 27. januarja, ko je Rdeča armada na isti dan leta 1945 osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem, spominja poboja milijonov nedolžnih žrtev.
