Tiskane izdaje
Žaga Rog - Da je v roških gozdovih delovala Žaga Rog, ki je bila v letih 1901 do 1919 največji in najmodernejši lesnopredelovalni obrat na slovenskem ozemlju, je v naravi še komajda opaziti. Do danes sta se ohranila dva ogromna zbiralnika vode in temelji nekaterih stavb.
Toda v 37 letnem obstoju Žage Rog - obratovala je 28 let - je delovala s 13 polnojarmeniki in 17 krožnimi žagami, vse pa je poganjal parni stroj z močjo 250 KS preko 63 metrov dolge osi. Predelovali so predvsem bukovino v tavolete, deščice za zabojčke, ki so jih zatem parili s paro in sušili.
Ozkotirna železnica za prevoz surovine
Izdelke so z vozovi vozili na železnico v Stražo in le manjši del v Kočevje. Žaga je imela svojo ozkotirno železnico, ki je bila dolga 35 kilometrov, z njo pa so dovažali surovino, les. Ni pa bila povezana ne s Stažo in ne s Kočevjem.
V obratu je bilo zaposlenih okrog 250 delavcev, večinoma s Hrvaške in Bosne. »Živeli so v slabih življenjskih razmerah, čeprav je okoli žage nastalo naselje z lastnim vodovodom in električno napeljavo,« pravi Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje.
Žago so postavili Auerspergi
Žago je leta 1894 začel graditi veleposestnik Auersperg, ki jo je nato oddajal v najem različnim podjetjem, ki so od veleposesti kupovali les. Žago so dograjevali, vendar v vsem svojem obstoju ni bila posebej rentabilna in uspešna, pravi Anton Prelesnik, upokojeni gozdar in eden največjih poznavalcev kočevske zgodovine: »Na prvi pogled je ta žaga ogromna, vendar pa so bile nekatere stvari tehnološko napačno postavljene.«
Kako velika je bila žaga sredi kočevskih gozdov, si je mogoče ogledati v spominski sobi, kjer sta dve maketi, ki ju je naredil Anton Prelesnik - maketa žage, ki je narejena po zemljevidu, in logarnice. »Poskušali smo ujeti tudi ambientalno postavitev z delom proge in sekanci po tleh,« pravi Vesna Jerbič Perko o razstavi, ki je opremljena z desetimi panoji in kjer tudi ne manjka predmetov, ki so jih našli na območju, kjer je stala žaga.
Z muzejsko sobo ohraniti spomin na Žago Rog
»Muzejska soba, ki je postavljena v Skavtskem okoljskem centru na Žagi Rog in si jo je mogoče ogledati po dogovoru s skavti ali kočevskimi gozdarji, je pomembna zato, ker si lahko obiskovalci na lokaciji sami ogledajo del pestre zgodovine tega obrata, od katerega ni ostalo veliko,« pravi Vesna Jerbič Perko. Po letu 1930 so začeli z demontažo stavb - s kamni so gradili ceste -, tako da so danes ohranjeni le še temelji.
Obenem pa bi tako pomembna zgodba, kot je roška žaga, morala biti predstavljena v širšem okviru, kot je razstava Živeti z gozdom, za katero je Pokrajinski muzej Kočevje leta 2011 prejel valvasorjevo nagrado. Toda kljub stanovskemu priznanju na Kočevskem ne najdejo primernega prostora.
»Za nas pa je bilo sodelovanje s skavti in z Gozdarskim društvom Medved, s katerimi smo se povezali pri urejanju te muzejske sobe, pomembno, ker na tak način vendarle predstavljamo vsaj delček naše raznolike in pomembne zgodovine,« pravi Vesna Jerbič Perko.
