V negotovosti vsi javni cestni prevozi potnikov

Prevozniki zahtevajo, da vlada do petka pripravi podpis pogodb o opravljanju javne gospodarske službe.

Objavljeno
21. maj 2014 12.29
Posodobljeno
21. maj 2014 12.45
rsi-Mnenja/Sobotna
A. S., gospodarstvo
A. S., gospodarstvo

Ljubljana – Uporabniki mesečnih vozovnic za prevoze v javnem potniškem prometu za junij danes še ne morejo kupiti – in tako bo v najboljšem primeru do začetka prihodnjega tedna. Združeni prevozniki so vladi in ministrstvu postavili rok za podpis pogodbe o opravljanju javnega potniškega prometa: podpisana naj bo najkasneje v petek, 23. maja, z rokom veljavnosti do konca koledarskega leta.

Čeprav je vlada iz žaklja za naložbe v javno železniško infrastrukturo včeraj prestavila nekaj manj kot osem milijonov evrov za subvencioniranje majskih in junijskih mesečnih vozovnic za dijake in študente, s tem zahteve združenih prevoznikov niso izpolnjene. Ker ni podpisana pogodba o opravljanju javnega prometa po njihovi pravni razlagi niti nimajo osnove za vožnje. In ker je tako, niso v negotovosti le subvencionirane dijaške in študentske vožnje, temveč tako rekoč ves javni cestni potniški promet.

Zakaj je podpis pogodb do konca koledarskega leta tako pomemben? Jože Baškovič, predsednik sekcije za javni potniški promet v linijskem in prostem prometu iz Združenja za promet GZS, pravi, da so tudi doslej pogodbe podpisovali tik pred zdajci, zadnjo, za letošnji april, 31. marca, konec aprila pa kljub vsemogočim obljubam pogodbe za maj niso podpisali. Ker so verjeli obljubam, so aprila začeli prodajati majske mesečne vozovnice in potnikov zdaj ne morejo pustiti brez prevozov, junija pa prevozov ne nameravajo opravljati brez pogodb. (Koncesijske pogodbe cestnih prevoznikov sicer veljajo do konca prihodnjega leta.) Podpis pogodb do konca leta zahtevajo zato, ker se upravičeno bojijo, da avgusta, pred začetkom novega šolskega leta, ne bodo imeli sogovornika.

Na tirih je položaj nekoliko drugačen, saj imajo Slovenske železnice desetletno koncesijsko pogodbo sklenjeno do leta 2019, z letnimi aneksi, ki so se skrčili na mesečne, a tudi teh zdaj po besedah direktorja SŽ Potniški promet Boštjana Korena ni. Tudi na SŽ pričakujejo podpis aneksa za celo leto; navsezadnje je država z voznim redom predpisala, kateri vlaki naj vozijo. Integracija javnega potniškega prometa je po Korenovih besedah bistvena za mobilnost prebivalstva in za nižanje stroškov v gospodinjstvih. Država se je zavezala, da bodo SŽ izvajale promet, finančni del pa ni izpeljan. Železniški javni potniški promet se kljub morebitnemu neizpolnjevanju zahtev ne bo ustavil.

V javnosti se je od prejšnjega tedna veliko govorilo o subvencijah za prevoze dijakov in študentov, malo pa o prevoznikih. Ti so že novembra lani opozarjali, da sredstva za izvajanje koncesijske dejavnosti javnega potniškega prometa (JPP) niso zagotovljena. A opozorila so po Baškovičevih besedah naletela pri vladi in pristojnem ministrstvu na gluha ušesa.

Sklenjene pogodbe za koncesije za JPP so veljale do konca letošnjega aprila, ker so na ministrstvu obljubljali, da bodo nove pogodbe pravočasno podpisane, so začeli prodajati majske vozovnice. Pogodb - in denarja - pa od nikoder. Jože Baškovič: "V tem trenutku nimamo pravne osnove za izvajanje javnega potniškega prometa." Kljub ponedeljkovi obljubi odhajajoče premierke Alenke Bratušek doslej niso dobili nobenega obvestila – ne z ministrstva ne z vlade – ne o denarju ne o pogodbah. "V tem trenutku z nami nihče ne komunicira, še manj pa vemo, kaj bo avgusta, če ne bo sogovornika," je stvaren Jože Baškovič.

"Ne zahtevamo novih dajatev, olajšav ali denarja, zahtevamo le izvajanje dogovorjenega," pravi Baškovič. "Naj si odhajajoča vlada ne privošči, da bo uničila javni potniški promet in celotno branžo." Prevozniki pravzaprav niti ne zahtevajo takojšnjega izplačila denarja, le podpisano pogodbo.

Velik del javnega potniškega prometa se steka in stika v Ljubljani. Direktor LPP Peter Horvat pravi, da država z neukrepanjem ruši, kar je bilo pozitivnega v javnem potniškem prometu storjenega v zadnjih letih. Do spremembe sistema in uvedbe subvencioniranih dijaških in študentskih vozovnic je promet upadal, od jeseni 2012 pa raste – in to ne samo pri šolskih mesečnih, temveč pri vseh kategorijah potnikov. S tem sistemom smo končno prišli – za nekaj deset milijonov evrov – do delne integracije javnega potniškega prometa, ko študent iz Murske Sobote kupi eno samo vozovnico in se potem z njo vozi ne glede na to, kje študira.

V podobnem položaju kot veliki so tudi mali prevozniki, pravi Josip Šamu iz sekcije za promet pri OZS. Država je bila doslej sicer reden plačnik, sedaj "smo pa na sklopki, ne vemo, kaj bo." Število potnikov se je s subvencijami naglo povečevalo, nekateri prevozniki so šli v naložbe, te pa se ne izplačajo čez noč. Kaj bo z njimi?

Smisel javnih gospodarskih služb sicer ni ustvarjanje velikega profita, temveč pokrivanje stroškov in tolikšen dobiček, da zadostuje za nove naložbe, pravi Boštjan Koren. "Če država z voznim redom nekaj predpiše, potem naj tudi plača."

Skupnih podatkov, koliko denarja dobijo prevozniki za opravljanje gospodarske javne službe in s subvencijami za dijaške in študentske prevoze, v prevozniških asociacijah nimajo. Je pa Peter Horvat za LPP, ki poleg mestnega opravlja tudi druge javne prevoze, navrgel, da gre skupaj pri tem prevozniku za kakih sedem milijonov evrov letno. Ob naraščajočih stroških, nespremenjenih cenah dela in večinoma tudi prevozov. Brez tega denarja podjetja počasi ne bi več mogla plačevati goriva, Petrol bi prekinil dobave, avtobusi pa bi se ustavili.

Mestni promet se brez plačila subvencij sicer ne bi ustavil, bi se pa cena mesečne z 10 povečala na 37. Cena prevozov na 60-kilometrski medkrajevni razdalji pa bi se za študente in dijake s sedanjih 35 evrov na vlakih povečala na 150 in na avtobusih na 187 evrov.