V petih minutah padlo 13 milimetrov padavin, škode za 18,5 milijona evrov
Agencija za okolje (Arso) je objavila poročilo o neurjih 8. junija, ko je toča največ škode naredila v Črnomlju in okolici. V Črnomlju škode za 18,5 milijona evrov.
Odpri galerijo
Toča je naredila ogromno škode. FOTO Bralka Darja
Ljubljana – Arso v poročilu pojasnjuje, kako so se razvile nevihte, ki so predvsem na jugo- in severovzhodu povzročile veliko škode. Po podatkih, predstavljenih na seji, skupna škoda znaša 18,5 milijona evrov. Škoda na stanovanjskih objektih je presegla šest milijonov evrov, na gospodarskih znaša skoraj štiri milijone in na industrijskih 6,5 milijona evrov.
Po podatkih črnomaljske občine škoda na javnih zavodih znaša nekaj več kot 1,2 milijona evrov. Na devetih objektih kulturne dediščine je nastalo za 100.000 evrov, na kmetijskih posevkih in trajnih nasadih pa za nekaj manj kot 330.000 evrov škode.
Intervencijski stroški so dosegli 330.000 evrov. Skupaj je toča poškodovala več kot 1000 različnih objektov in številna vozila na prostem. Na srečo toča ni nikogar poškodovala. V najbolj prizadetih delih občine je padala toča z ledenimi zrni premera tudi do 12 centimetrov.
Toča, ki je padala približno 15 minut, je prizadela 24 naselij v občini ter del mesta Črnomelj. Pas v dolžini približno 10 kilometrov in širok tri kilometre je prizadel črnomaljske vasi od Zapudja do Petrove vasi.
Ob navedbi škode je županja Mojca Čemas Stjepanovič opozorila, da bo za odpravo posledic potrebna intervencijska državna pomoč in rebalans občinskega proračuna.
Petkovo jutro je bilo sorazmerno toplo, najnižja temperatura zraka je bila po nižinah večinoma med 12 in 17 stopinj Celzija. Čez dan se je se je po nižinah segrelo večinoma na 25 do 29 stopinj Celzija. Ozračje je bilo marsikje soparno. Dodatno nestabilnost ozračja je povzročala bližina jedra hladnega zraka. Ozračje je bilo sorazmerno vlažno in nestabilno, nastanek neviht je dlje časa zadrževala le stabilna plast pod 2000 metri nadmorske višine. Zmes naštetih dejavnikov je bila ugodna za nastanek močnih neviht, ki so v popoldanskih in večernih urah zajele številna območja na vzhodu Slovenijo, na Hrvaškem in Madžarskem.
Okoli 14.30 ure je zahodno od hrvaškega Ogulina nastala prva od teh močnih neviht. V naslednjih dveh urah je nevihtna celica s krajevno zelo debelo točo prešla Belo krajino in dosegla tudi Novo mesto, kjer je oslabela. Okrog 16. ure se je v okolici Črnomlja razvila prva močnejša nevihtna celica, ki je nadaljevala svojo pot proti Novemu mestu. Kasneje so močnejše nevihte s točo in nalivi nastale tudi na širšem območju Kozjanskega, Celja in Posavja. Nevihte so nastale tudi na Primorskem in Notranjskem.
Pred 19. uro je blizu Rogaške Slatine nastala še ena močna nevihta, ki se je kasneje na poti proti Prekmurju močno okrepila, okoli 21.30 ure pa je oslabljena dosegla madžarsko mejo.
V močnih nevihtah na vzhodu Slovenije je padlo precej padavin, na posameznih območjih nad 50 milimetrov. Večinoma so bile padavine v nalivih, ki so bili ponekod izjemno siloviti, marsikje jih je spremljala toča. Opoldne in zvečer je v Dobličah
pri Črnomlju v samo petih minutah zapadlo 13 milimetrov dežja. Pri NEK Krško pa je v 160 minutah zapadlo 66 milimetrov dežja.
Med neurji niso izmerili rekordnih vrednosti hitrosti vetra. Največjo polurno oz. desetminutno povprečno hitrost so izmerili med jutranjimi nevihtami na Primorskem. Na merilni postaji Piran, boja VIDA je bil najmočnejši izmerjen sunek 26 metra na sekundo.
Med hudim neurjem v Beli krajini so na meteorološki postaji Dobliče pri Črnomlju izmerili najmočnejši sunek vetra v vrednosti 15,1 metra na sekundo. Drugod izmerjene hitrosti vetra niso dosegale viharne jakosti.
Po podatkih črnomaljske občine škoda na javnih zavodih znaša nekaj več kot 1,2 milijona evrov. Na devetih objektih kulturne dediščine je nastalo za 100.000 evrov, na kmetijskih posevkih in trajnih nasadih pa za nekaj manj kot 330.000 evrov škode.
Intervencijski stroški so dosegli 330.000 evrov. Skupaj je toča poškodovala več kot 1000 različnih objektov in številna vozila na prostem. Na srečo toča ni nikogar poškodovala. V najbolj prizadetih delih občine je padala toča z ledenimi zrni premera tudi do 12 centimetrov.
Toča, ki je padala približno 15 minut, je prizadela 24 naselij v občini ter del mesta Črnomelj. Pas v dolžini približno 10 kilometrov in širok tri kilometre je prizadel črnomaljske vasi od Zapudja do Petrove vasi.
Ob navedbi škode je županja Mojca Čemas Stjepanovič opozorila, da bo za odpravo posledic potrebna intervencijska državna pomoč in rebalans občinskega proračuna.
Petkovo jutro je bilo sorazmerno toplo, najnižja temperatura zraka je bila po nižinah večinoma med 12 in 17 stopinj Celzija. Čez dan se je se je po nižinah segrelo večinoma na 25 do 29 stopinj Celzija. Ozračje je bilo marsikje soparno. Dodatno nestabilnost ozračja je povzročala bližina jedra hladnega zraka. Ozračje je bilo sorazmerno vlažno in nestabilno, nastanek neviht je dlje časa zadrževala le stabilna plast pod 2000 metri nadmorske višine. Zmes naštetih dejavnikov je bila ugodna za nastanek močnih neviht, ki so v popoldanskih in večernih urah zajele številna območja na vzhodu Slovenijo, na Hrvaškem in Madžarskem.
Okoli 14.30 ure je zahodno od hrvaškega Ogulina nastala prva od teh močnih neviht. V naslednjih dveh urah je nevihtna celica s krajevno zelo debelo točo prešla Belo krajino in dosegla tudi Novo mesto, kjer je oslabela. Okrog 16. ure se je v okolici Črnomlja razvila prva močnejša nevihtna celica, ki je nadaljevala svojo pot proti Novemu mestu. Kasneje so močnejše nevihte s točo in nalivi nastale tudi na širšem območju Kozjanskega, Celja in Posavja. Nevihte so nastale tudi na Primorskem in Notranjskem.
Pred 19. uro je blizu Rogaške Slatine nastala še ena močna nevihta, ki se je kasneje na poti proti Prekmurju močno okrepila, okoli 21.30 ure pa je oslabljena dosegla madžarsko mejo.
Preberite še:
Se je že začelo: o toči poročajo z jugovzhoda Slovenije
Se je že začelo: o toči poročajo z jugovzhoda Slovenije
V močnih nevihtah na vzhodu Slovenije je padlo precej padavin, na posameznih območjih nad 50 milimetrov. Večinoma so bile padavine v nalivih, ki so bili ponekod izjemno siloviti, marsikje jih je spremljala toča. Opoldne in zvečer je v Dobličah
pri Črnomlju v samo petih minutah zapadlo 13 milimetrov dežja. Pri NEK Krško pa je v 160 minutah zapadlo 66 milimetrov dežja.
Med neurji niso izmerili rekordnih vrednosti hitrosti vetra. Največjo polurno oz. desetminutno povprečno hitrost so izmerili med jutranjimi nevihtami na Primorskem. Na merilni postaji Piran, boja VIDA je bil najmočnejši izmerjen sunek 26 metra na sekundo.
Med hudim neurjem v Beli krajini so na meteorološki postaji Dobliče pri Črnomlju izmerili najmočnejši sunek vetra v vrednosti 15,1 metra na sekundo. Drugod izmerjene hitrosti vetra niso dosegale viharne jakosti.
