V Pomurju so glavnino pšenice že poželi

Pridelka je letos nekaj manj, kakovost pa višja od povprečja.

sre, 12.07.2017, 07:00

Murska Sobota - Kmetje in veliki pridelovalci v Pomurju te dni zelo hitijo z žetvijo pšenice, saj se bojijo napovedanega poslabšanja vremena, ki bi lahko zaključek žetve prestavilo za nekaj dni in vplivalo na kakovost ali vsaj na vlažnost zrnja. Od srede prejšnjega tedna do sedaj so na pomurskih poljih poželi že vsaj dve tretjini vse pšenice, odkup teče skoraj noč in dan.

Sicer je letos s pšenico v Pomurju zasejanih 29.000 hektarjev polj, kar je za kakšnih 3.500 hektarjev manj kot lansko leto, poleg tega pa je tudi hektarski pridelek zaradi spomladanske suše in pozebe nižji za 20 do 30 odstotkov od povprečja, pravi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja. Pšenice bo torej manj kot običajno, tako da so tudi zaradi tega odkupne cene nekoliko višje kot lani. Pri posameznih odkupovalcih so sicer nekoliko različne, a dogovor iz prejšnjega tedna med deležniki v žitni verigi je, da bo letošnja najnižja cena za krmno pšenico 130 evrov za tono, najvišja za najboljša krušna žita pa 175 evrov za tono. 

Franc Küčan, predstavnik sindikata kmetov, pravi, da povsem zadovoljni tudi s temi cenami kmetje ne morejo biti. »Zadovoljni so samo tisti, ki ne vedno, kaj so tržne zakonitosti. Cene na evropskih in svetovnih borzah so letos namreč precej visoke, povpraševanje, tudi v tujini, je precejšnje in cena bi lahko bila nekaj evrov višja. To sedaj jemljemo kmetom. Slovenska žitna veriga je samo še farsa, saj bi v njej vsi kupci upoštevali trg in njegove zakonitosti, ampak ne takrat, ko gredo te kmetu v korist. Toda najdejo se tudi realni odkupovalci, ki so pripravljeni plačati pošteno ceno, kot je to Agrokorn iz Turnišča.«

Direktor Panvite Branko Virag se z zadnjo Küčanovo trditvijo ne strinja. »Če upoštevamo vse ugodnosti, ki jih nudimo našim pogodbenim pridelovalcem, so naši pogoji odkupa zagotovo najboljši. Mi tistim, ki imajo z nami sklenjene pogodbe o pridelavi in odkupu žit  - letos imamo takšnih pogodb za okrog 1000 hektarjev oziroma 6000 ton - že jeseni dajemo 25 - odstotni regres ob nakupu semena, tiste, ki nimajo denarja za vložek v setev, pa kreditiramo vse do žetve, ko kupljeno seme in drugi material obračunamo pri odkupu pridelka. Ob tem torej, da so naše odkupne cene povsem enake Agrocornovim, mi že jeseni z regresom kmetom damo sedem do deset evrov za tono pridelka. Poleg tega vsem pogodbenim pridelovalcem k normalni ceni dodamo še tri evre pogodbene vzpodbude za tono pridelka,« pravi Virag, ki je sicer zadovoljen s pridelkom na njihovih 1500 hektarjih žit. Vpliv suše je namreč  pri njih bistveno manjši kot sicer, saj so letos namakali 400 hektarjev pšenice in tu je bil pridelek znotraj povprečja.  

Prijavi sovražni govor