Nedavni vandalski napad na Cafe Open natanko leto dni zatem, ko so pred istim lokalom zamaskirani mladeniči napadli gejevskega aktivista Mitjo Blažiča, spletni pozivi k nestrpnosti do istospolno usmerjenih pred včerajšnjo Parado ponosa, torkovo razpredanje parlamentarnega odbora za delo in družino ter predstavnikov civilnih organizacij o družinskem zakoniku oziroma členu, ki definira družino, več kot 50.000 podpisov peticije proti sprejemu zakonika, vse prej kot strpne izjave predstavnikov nekaterih opozicijskih strank ... Pa vendarle aktivisti za človekove pravice istospolno usmerjenih niso črnogledi - navsezadnje je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja homoseksualnost še kaznivo dejanje, zdaj pa že razpravljamo o morebitnih porokah istospolnih in njihovi pravici do posvojitve otrok. A razprava o pravni izenačitvi isto- in heteroseksualnih parov bo še dolga, se strinjajo.
Dejstvo je, da je v Sloveniji čedalje več tako imenovanih mavričnih družin oziroma otrok, ki živijo z dvema materama ali dvema očetoma. Želja po starševstvu je premočna, prav tako je očitno slovenska družba tolikanj dozorela, da so se istospolno usmerjeni (nekoliko) otresli strahu pred morebitno sovražnostjo in se zato laže razkrijejo, nekateri med njimi pa zberejo tudi dovolj poguma in se odločijo za otroka. Nekatere ženske si pomagajo z darovalci, druge se odpravijo v tujino na umetno oploditev, medtem ko je gejem pri tem teže. Pa vendarle sta trenutno v Sloveniji dva gejevska para, katerih posvojitev otroka v tujini je priznana tudi pri nas. Okrožno sodišče je namreč potrdilo, da ameriška sodna odločba velja tudi v naši državi. V drugem primeru ima sicer vrhovno tožilstvo še nekaj dni za morebitno vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, v prvem pa je vrhovno sodišče že odločilo, da je odločba okrožnega v skladu z javnim redom Republike Slovenije. To pomeni, da je med otrokom in predlagateljem pravno vzpostavljen odnos, kakor če bi bil otrok biološki otrok vsakega izmed predlagateljev, vključno s pravico do dedovanja. Oba očeta imata tako do v Ameriki posvojene deklice oziroma do deklice, ki jo je drugi gejevski par dobil s pomočjo nadomestne mame iz Kalifornije, enake pravice in dolžnosti kot matere in očetje v klasičnih družinah.
Otroka v posvojitev nekomu tretjemu?
Kaj takšnega si slovenski lezbični pari za zdaj lahko zgolj želijo, saj ženska v paru, ki ni rodila otroka, nima do njega nobenih pravic in dolžnosti niti po več letih skupnega življenja. »Zaradi tega utegne biti življenje kar pestro, še zlasti pri stvareh, ki so za druge ljudi večinoma samoumevne,« je povedala Maja, mama nekaj manj kot leto dni starega Vena, ki ga vzgajata s partnerko Jernejo. »Jerneja je bila sicer brez težav navzoča pri porodu, je pa imela prav vsak dan težave pri obiskih, ki so bili zaradi gripe dovoljeni samo očetom. Vratarje je na koncu prepričalo potrdilo o registraciji najine zveze. Tudi na matičnem uradu so dejali, da Jerneje kot mame ne morejo vpisati na Venov rojstni list, prav tako ni mogla vložiti zahteve za izdelavo potnega lista zanj, ker sta si pravno legalno tujca.« K sreči pa je čedalje manj težav v vrtcih in pri pediatrih. »V vrtcu, kamor sva vpisali Vena, so dejali, da s tem, da ima najin sin dve mami, nimajo nobenih težav, tako da ga bo lahko hodila iskat tudi Jerneja, na vlogi je vpisana kot druga mama. Podobno izkušnjo imava s pediatrinjo.« Kot je še povedala Maja, je najmanj težav, če prideš do ljudi in institucij odprto, iskreno, da torej ničesar ne skrivaš.
Toda - če predlog, da bi bila zakonska zveza skupnost dveh oseb istega ali različnega spola, pri čemer »poročena« istospolna partnerja izenačuje tudi v razmerju do otrok, določa torej možnost posvojitve otroka, ne bo sprejet, se glavne težave šele začnejo. Maja je pri tem spomnila na primer dveh partnerk - eno z dvojčkoma, drugo z enim otrokom -, ki nista oziroma niso obravnavani kot velika družina in tako niso upravičeni do letne pomoči zanje. Prav tako »nebiološka« mama ne more vzeti bolniškega dopusta, če otrok zboli. Še najbolj pa ju skrbi, kaj bi bilo, če bi se eni od njiju kaj zgodilo. Kot je pojasnila pravnica Neža Kogovšek, »istospolni partner nima pravno priznane pravice zahtevati, da bi otrok še naprej živel pri njem, in bi se teoretično lahko zgodilo, da bi mu center za socialno delo poiskal skrbnike med njegovimi krvnimi sorodniki, ali pa bi ga celo dali v posvojitev komu tretjemu«.
Z delnimi rešitvami se ne strinjajo
Aktivisti za človekove pravice gejev in lezbijk se ne strinjajo s tem, da bi bili v novem zakoniku ob možnost posvojitve otrok. »Kot nekdo, ki zagovarja človekove pravice in enakost vseh, kot pravi 14. člen ustave, se pač ne morem strinjati z nič manj kot s popolno pravno enakostjo,« je poudaril Mitja Blažič. »Poleg tega pa zakonodajalec nima več veliko manevrskega prostora, saj je vrhovno sodišče glede posvojitev dveh gejevskih parov zapisalo, da je pri nas posvojitev po partnerju v skladu s 135. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih že mogoča. A tega 30 let nismo vedeli, saj na tem področju ni bilo pravne prakse. Zakonik bi to prvič jasno povedal in uzakonil. In seveda uredil partnerstva oziroma socialne pravice partnerjev in otrok v istospolnih družinah,« je pojasnil Blažič. Predvsem pravo se je premaknilo naprej, je dodal, saj je tudi ustavno sodišče potrdilo, da 14. člen ustave pod »drugimi osebnimi okoliščinami« opredeljuje tudi homoseksualnost. A kot pravi, bo »razprava še dolga, ker smo doslej predelali šele dva od več kot 300 členov. Počasi se bo morala zadeva pospešiti, sicer jo bomo usklajevali 120 let. Pobuda za referendum zagotovo bo, potem pa bo moralo ustavno sodišče povedati, ali se o človekovih pravicah lahko odloča na referendumu oziroma ali lahko referendum sproži neustavne razmere. Če družinski zakonik pade, bomo pač morali razmišljati o drugih scenarijih,« je sklenil Blažič.
Iz tiskane izdaje Nedela