V prihodnjem letu zagotovo ne bo novih rušenj

Ljubljana, Bohinjska Bistrica, Piran – Vlada je včeraj podprla predlog spremembe zakona o graditvi objektov, po katerem črnograditeljem, ki že imajo pravnomočne odločbe o rušenju, gradbena inšpekcija na njihovo zahtevo dovoli odlog. Predviden je tudi enoletni moratorij na vse odstranitve nedovoljenih gradenj.

Približno 2800 lastnikov nepremičnin, kolikor je po podatkih inšpektorata nepremičnine zgradilo brez ustrezne dokumentacije ali v nasprotju z njo ter so že dobili odločbo o odstranitvi, se vsaj začasno lahko oddahne. Njihova nepremičnina je najmanj leto dni varna pred rušenjem – če se bodo tudi poslanci strinjali s predlaganim enoletnim moratorijem na odstranjevanje teh objektov.

Bohinjski župan Franc Kramar, ki je dal predlog za odložitev rušenja črnih gradenj za leto dni (vlada namreč spreminja področno zakonodajo), s čimer je hotel posredovati proti načrtovani rušitvi črne gradnje ob Bohinjskem jezeru Darka Kuzmiča, je ukrep vlade podprl. Dejal je, da je za ta korak hvaležen predsednici vlade in pristojnemu ministru ter ga ocenil kot pomemben korak naprej. Rušenje Kuzmičeve hiše Kramar obžaluje in obenem ugotavlja, da je hiša stala na parceli, za katero Kuzmič ni imel pravice graditi, lastnik parcele pa ni dal ustreznega soglasja.

Namen odložitve nadaljnjih inšpekcijskih postopkov je enakopravna obravnava vseh lastnikov črnih gradenj, tako tistih, ki jih inšpekcije že obravnavajo, in tudi tiste, zaradi katerih se inšpekcijski postopki še niso začeli. Vlada sicer za prihodnje leto napoveduje spremembe gradbene zakonodaje tako, da bo mogoče legalizirati neproblematične črne gradnje. Nelegalni objekti, ki jih bodo lastniki hoteli legalizirati, bodo morali izpolnjevati predpisane pogoje.

Novela zakona predvideva še, da lastniki, ki jim je inšpektorat že izdal odločbo o rušitvi, lahko zaprosijo za odlog, da bi pozneje, ko bo sprejet zakon o legalizaciji črnih gradenj, svojo nepremičnino lahko tudi legalizirali. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pojasnil, da sicer hočejo, da bi se legaliziralo čim več objektov, vendar bodo morali za to izpolnjevati določene pogoje. Tiste objekte, ki jih ne in jih ne bodo nikoli – na primer, če so zgrajeni na tujem zemljišču in za to nimajo služnostne pravice – jih bodo rušili naprej.

Za odlog izvršbe bodo tako lahko zaprosili tudi lastniki na črno zgrajenih stanovanjskih objektov, ki bodo lahko dokazali, da v tem objektu neprekinjeno bivajo vsaj od začetka inšpekcijskega postopka in nimajo druge, za bivanje primerne nepremičnine. Možnost odloga bodo lahko izkoristili tudi tisti lastniki, ki so podali pobudo za spremembo prostorskega akta in jo je občina sprejela, ali če je lastnik vložil zahtevo za izdajo gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja. Odlog je v prvem primeru mogoč za največ šest mesecev, v drugem do uveljavitve prostorskega akta oziroma največ za tri leta, v tretjem primeru pa do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo dovoljenja.

Stroka pričakuje obravnavo vsakega primera posebej

Krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti pojasnjuje, da v stroki nimajo vsi enakega mnenja, da je treba čim več črnih gradenj legalizirati. Pričakujejo, da bo za vsak primer posebej izdelana strokovna presoja, večina lastnikov, ki imajo črno gradnjo, ne more pričakovati, da jo bo s tem dekretom lahko legalizirala. »Ne mislimo, da je legalizacijo mogoče narediti zelo preprosto, zelo hitro in počez. Urejanje prostora tehnični postopek,« je dejala Simonetijeva.

Ivan Seljak, načelnik upravne enote Piran, pa pravi: »Težko bo vse nakopičene probleme rešiti z enim zakonom. Imamo slabe izkušnje z legalizacijo izpred 20 let. V piranski občini je bilo (zelo približno) 300 nedovoljenih gradenj, od teh so jih polovico legalizirali, velika večina preostalih še zmeraj stoji. Tudi tisti, ki bi formalno lahko legalizirali, so naleteli na vrsto ovir: eni niso mogli ali hoteli plačati komunalnega prispevka, drugi niso dobili služnosti, ali lastništva zemljišča, ker jim ga lastnik tudi iz principa ne bo hotel dati (prodati) ... Večina je torej takih stavb, ki bi jih lahko legalizirali, vendar mora črnograditelj izpolniti vse pogoje. Tu pa se bo zapletalo. Morda bi lahko predpisali kazni, ki bi jih črnograditelji plačevali, dokler jih ne bi legalizirali. Zdaj se veliko govori o energetski izkaznici objektov. Še pred takšno izkaznico bi moral vsak objekt dobiti »osebno izkaznico«, ki bo potrjevala, da je vse, kar je na tem objektu, zgrajeno v skladu s standardi in dovoljenji. Za vsak, še tako poceni avto, moraš imeti vse dokumente, za hišo pa te nihče ne vpraša. Tu se mora zgoditi premik v splošni zavesti naroda.«