Tiskane izdaje
Koper - Slovenija je že tretjo leto zapored pred rekordno turistično letino. Glavni problem letošnje sezone so kadri v gostinstvu. Slovenija si je z minimalnimi plačami nakopala veliko težav. Medtem ko država svojo pozornost namenja prekarnemu delu v Luki Koper, je v turizmu zaposlenih od 10.000 do 12.000 slabo plačanih sezonskih delavcev.
Kadrovska podhranjenost
Da bi letošnjo sezono dobro izvedli, bo treba zaposliti več kot 10.000 sezonskih delavcev. Podobno število jih potrebujejo v Avstriji. Težave, kakršne ima Slovenija, ima tudi hrvaška Istra, ki prav tako potrebuje vsaj 10.000 sezonskih delavcev, veliko iz tujine, kajti številni hrvaški delavci so odpotovali na delo v tujino. Očitno smo priča boju za kadre.
Slovenski turizem pričakuje ponovno rast, in to z dvomestno številko na lansko že tako rekordno sezono. V Portorožu so v petih mesecih imeli 13-odstotno rast prenočitev, hoteli so rezervirani in vnaprej zasedeni tudi za vse tri poletne mesece. Lastnik in direktor Postojnske jame Marjan Batagelj pa pravi: »Zelo veliko gostincev bo na koncu sezone zapiralo obrate, ker te sezone kadrovsko ne bodo izvedli. Kadrovsko je letošnja sezona najobčutljivejša do zdaj. Odpirale so se nove zmogljivosti, o vzgoji lastnih kadrov in načrtni kadrovski politiki ali strategiji pa do zdaj odgovorni sploh niso razmišljali. Naslednja in odločilna bitka bo bitka za človeške vire,« trdi Batagelj.
»Že od lani dihajo v gostinstvu na škrge,« opozarja generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban. »Letos bodo sezono izvedli le, če bodo pregoreli. Ljudje imajo že do konca maja po 300 in več ur. Lani je ostalo 500.000 evidentiranih presežnih ur (koliko jih šele ni bilo evidentiranih!), od katerih so jih s prostimi dnevi lahko poravnali le polovico. Če bomo hoteli izboljšati razmere v turizmu, bo treba popraviti plače, delovne pogoje ... Zdaj niti tuji delavci ne hodijo več radi delat k nam, ker prejmejo približno dvakrat višje plače v Avstriji, Italiji ali Švici. Zdaj zato težko čakamo na delavce iz Srbije, na primer srbske študente, ki jih delodajalci lahko zaposlijo le pod posebnimi pogoji. Ne tako kot lani, ko so jih ponekod nekaj časa plačevali celo samo po en evro na uro.«
Direktorica koprske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Nevenka Bandelj je pojasnila, da so letos do prvega aprila objavili za 32 odstotkov več povpraševanj po zaposlitvah kot lani, a ne samo v turizmu, ampak tudi v trgovini, gradbeništvu, predelovalni industriji ... V turizmu pa so objavili za 18 odstotkov več potreb po zaposlitvi vseh kadrov. Prvič od leta 2009 je stopnja brezposelnosti pod 10 odstotki (9,8) in marca so imeli manj kot 6000 brezposelnih. Slovenski gostinci hodijo v Italijo, Avstrijo in druge države, na koprskem območju pa zaposlujejo predvsem Srbe, Bosance, Makedonce in Romune. Lani so izdali 730 mnenj o tem, ali je te delavce mogoče zaposliti ali ne.
Dobri rezultati, slabe plače
Generalna sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban še opozarja, da se najnižje plače v gostinstvu niso povečale že pet let in ne izražajo dejanskega dela in doseženih rezultatov. Poslovanje turističnega gospodarstva lani je bilo uspešno. Z 10,77 milijona prenočitvami smo v Sloveniji ustvarili 2,5 milijarde evrov prihodkov, boljši poslovni rezultati pa se nikakor ne poznajo zaposlenim. Konec lanskega leta je bilo v slovenskem gostinstvu in turizmu (uradno) zaposlenih 29.886 oseb, od tega v rednem delovnem razmerju 17.215, kar 12.000 pa je bilo samozaposlenih, torej samostojnih podjetnikov. Mnogim od teh, denimo natakarjem, plačajo delodajalci po 1200 evrov na mesec, kar je zanje edini strošek, zaposleni (ki bi morali biti v rednem razmerju) pa morajo od te vsote odšteti za prispevke in davke, odpovejo se tudi vsem dodatkom.
Vsaj desetini turističnih delavcev minimalne plače
Karmen Leban pojasnjuje, da je 45 odstotkov turističnega gospodarstva v državni lasti, ki trdi, da si prizadeva za razvoj turizma in si lasti zasluge za lepe dosežke, »nočejo pa začeti pogajanj s sindikati za zvišanje mizerno nizkih plač delavcem, ki delajo čez svoje zmožnosti in brez počitka«. Najnižje (možne) plače za natakarje v Sloveniji uradno znašajo 805 evrov bruto (torej minimalno plačo), najnižja bruto plača za natakarja v Avstriji pa znaša 1770 evrov.
Kar od 10 do 15 odstotkov zaposlenih v slovenskem turizmu prejema minimalne plače. Če hočejo boljše zaslužke, morajo delati nadure, na nedelje in praznike, ponoči. Med slabše primere ravnanja državnih podjetij v turizmu sodi Lipica, kjer še vedno niso sprejeli obljubljenega zakona o Kobilarni Lipica, razmere za poslovanje pa so zaradi tega v Lipici slabe. Primer slabe prakse so tudi Hoteli Metropol, ki so jih slovenski lastniki prodali takemu lastniku, ki ne spoštuje niti osnov dobrega zaposlovanja. Večini delavcev, ki jih še vedno iščejo z razpisi, pa ponujajo zaposlitev le do 30. septembra.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
Nekoliko boljši je položaj zaposlenih v Hotelih Bernardin, kjer poleg tristo redno zaposlenih sezonsko zaposlijo še 150 delavcev in v hotelih LifeClass, kjer imajo ob malo več kot 400 zaposlenih (75 odstotkov je zaposlenih za nedoločen čas) še 70 sezonskih delavcev. V nobeni od obeh družb niso bili pripravljeni razkriti plač natakarjev, neuradno pa nam je uspelo izvedeti, da povprečno zaslužijo od 800 do 900 evrov neto, pri tem pa še različne dodatke (brezplačna prehrana, napitnine ...), zato zdaj nimajo težav s kadri.
Precej bolje plačujejo zasebniki: dobri natakarji dobijo od 1100 do 1500 evrov na mesec, poleg tega v boljših restavracijah tudi od 800 do 1000 evrov napitnine na mesec. Marjan Batagelj je za Postojnsko jamo razkril, da zaposleni v njihovi družbi prejemajo povprečno 1900 evrov bruto, natakarji pa od 900 do 1600 evrov neto plače. »Kljub dobrim plačam so težave s kadri, vzrokov za to je več: od slabega šolskega sistema do sistemskih težav ... V večjih podjetjih problemov pri zaposlovanju gostincev, ampak se marsikaj dogaja v množici manjših, ki se znajdejo, kakor morejo,« je dejal Batagelj.
Lebanova opozarja, da slaba kadrovska politika vpliva na poslovni izid. Prihodki na hotelsko sobo so lani v državi povprečno znašali le 32 evrov, kar je bistveno premalo. »Rešitve vidimo v boljših plačah, v novem plačnem modelu in ureditvi delovnega časa ... Konec leta bo potekla kolektivna pogodba in to bi bil idealen trenutek, vendar delodajalci niso pripravljeni poslušati, ker zaposleni niso pripravljeni stavkati, saj se bojijo, da bodo izgubili še to, kar imajo,« pravi. Prav nizkim plačam, predolgim urnikom brez počitkov, izgorelosti zaposlenih in drugim tegobam bodo zdaj namenili pozornost predstavniki sindikata gostinstva in turizma v Ankaranu.
