Peter Jančič, Tanja Starič
Ljubljana - Predsednik SDS Janez Janša je v soboto kot odziv na državno odlikovanje nekdanjemu šefu SDV in sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu napovedal uporabo »vseh demokratični sredstev« proti poskusom restavracije totalitarne miselnosti. Po neuradnih informacijah v SDS proučujejo možnost, da bi sprožili postopek ustavne obtožbe predsednika države Danila Türka.
Poziv, naj poslanci razmislijo o ustavni obtožbi, so včeraj poslali tudi podmladki SDS, SLS in NSi, ki so zaradi odlikovanja Ertlu »zgroženi nad predsednikom Türkom«. Sodijo, da je predsednik s tem dejanjem »hudo kršil moralne norme« in tudi ustavo, ki Slovenijo »pojmuje kot državo, ki na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine«.
Kaj je ustavna obtožba?
Postopek ustavne obtožbe lahko sproži 30 poslancev, ki morajo navesti, s čim je predsednik huje kršil zakon ali ustavo. Tega, da bi obtožbo predsednika pred ustavnim sodiščem v parlamentu podprla potrebna večina poslancev, v SDS ne verjamejo, za postopek pa bi se lahko odločili zato, da bi predsednik države parlamentu svoje ravnanje vsaj pojasnil in da bi se začela resna razprava.
Po poslovniku parlamenta lahko predsednik na obtožbo odgovori pisno ali ustno na seji parlamenta, o predlogu pa državni zbor razpravlja na prvi seji 30 dni po vložitvi obtožbe; o obtožbi mora odločiti najpozneje v 60 dneh. Če večina z obtožbo soglaša, ustavni sodniki po ustavi ugotovijo utemeljenost obtožbe ali pa predsednika oprostijo, z dvetretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odločijo tudi o odvzemu funkcije.
Ena pobuda, nobene obtožbe
Ustavne obtožbe ali imepachmenta predsednika države v dvajsetletni praksi doslej poslanci niso še nikoli vložili. So pa o tem resno razmišljali leta 2006, ko je bil predsednik države Janez Drnovšek, vlado pa je vodil Janez Janša. Drnovšku so očitali, da s svojim »solističnimi« pobudami presega svoja ustavna pooblastila. Vendar formalne pobude nikoli niso vložili. Leta 1998 pa je Janez Janša kot vodja opozicije vložil ustavno obtožbo zoper Janeza Drnovška kot predsednika vlade, a predlog v parlamentu ni dobil potrebne večine.
Več v sredini tiskani izdaji Dela