Tiskane izdaje
Škofja Loka – Po katastrofalnih poplavah oktobra 2014 v Poljanski dolini, kjer je bilo razdejanje primerljivo z Železniki leta 2007, so lani na območju občine Škofja Loka uredili toliko vodotokov ter v neurju poškodovanih cestišč in mostov, kot jih niso prej več desetletij skupaj.
Dela so stala 1,8 milijona evrov, neurejen pa ostaja zgornji tok Hrastnice, kjer bi za pregrade morali zagotoviti 300.000 evrov.
Za ureditev vodotokov, ki so v pristojnosti države, je 790.000 evrov zagotovil Arso, občina Škofja Loka pa je za sofinanciranje sanacije cestišč pridobila od države 451.000 evrov nepovratnih sredstev.
Po besedah župana Mihe Ješeta bi še letos radi uredili zgornji tok Hrastnice, kjer bi s pregradami zaščitili cesto; v nasprotnem primeru bi jo lahko odnesla že naslednja povodenj, ki bi povzročila tudi veliko škodo v že saniranem spodnjem toku. Denar za financiranje je v domeni države; župan pravi, da so tudi sami pripravljeni primakniti nekaj denarja. Težava pri poplavni varnosti pa še naprej ostaja vzdrževanje, za katerega je premalo denarja. Jošt Sodnik in Aleš Klabus iz VGP Kranj, ki kot koncesionar skrbi za vodotoke na Gorenjskem, opozarjata, da imajo namesto obljubljenih treh milijonov zagotovljenih le 190.000 evrov, za ureditev hudournikov pa je bila doslej opravljenih komaj polovica del za dolgoročno poplavno varnost.
Nočejo trimetrskih zidov
Pred poplavami hočejo na območju mesta zaščititi predele ob spodnjem toku Poljanske Sore, sotočju Selške in Poljanske Sore ter ob Sori do vasi Suha. Če ne bo zapletov z odkupi zemljišč in financiranjem, nameravajo od 2,5 do 3,2 milijona evrov vredno naložbo končati do konca leta 2019.
Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor, je pred kratkim pojasnila, da načrtovanim ukrepom, ki upoštevajo stoletne vode, nihče izrecno ne nasprotuje; niti 20 lastnikov zemljišč, kjer so predvideni nasipi, podporni zidovi in protipoplavni montažni elementi, ki bi jih namestili ob nevarnosti poplav.
»Že projektantom smo razložili, da nočemo strogih tehničnih protipoplavnih ukrepov, ampak da želimo vsa območja urbano in krajinsko urediti. Če bi želeli 100-odstotno poplavno varnost in še 50 centimetrov nad njo, bi morali graditi dvometrske ali celo trimetrske zidove. Vendar nihče noče Škofje Loke obdati z obzidjem, zato smo razmišljali o kombinaciji zidov, podpornih zidov in nasipov, ki so sprejemljivi tudi iz okoljevarstvenih vidikov,« je poudarila Bernikova.
Župan Miha Ješe je včeraj pojasnil, da si bodo glede na pripombe občanov do konca tega meseca na terenu ogledali, kako izvesti protipoplavno zaščito. Skladno z dogovorom bo polovico denarja zanjo zagotovilo okoljsko ministrstvo, urejati pa bi jo začeli že konec leta. Protipoplavni zidovi bodo predvidoma obloženi s kamnom lomljencem. »Zaradi ohranjanja vedute zaščitenega starega mestnega jedra bodo, kjer bo mogoče, nadomeščeni z montažnimi elementi, ki jih bomo postavili ob poplavni nevarnosti. Na nekaterih območjih pa bi zaščito izvedli na objektih, ki bi jih ob nevarnosti poplav zavarovali z elementi za zaščito oken, vrat, balkonov,« je povedala Bernikova.
»Fiksni zid je cenejši kot montažni in treba bo najti stično točko ... Sicer pa je Škofja Loka srednjeveško mesto in zidovi so del naše identitete,« je dejal župan.
