Tiskane izdaje
Wadkin je v Slovenijo iz rodne Anglije prišel pred leti, in ko je prvič kolesaril mimo starega Slomškovega mlina – mlin z žago je leta 1905 kupil pranečak blaženega škofa Antona Martina Slomška –, se je vanj zaljubil: »Kaj takšnega, sem pomislil! Čisto pravi mlin!«
Restavracija in tradicionalni videz
Mlin je pred trinajstimi leti od zadnjega lastnika Avgusta Beloviča odkupila občina Razkrižje, ki kot novonastala občina ni imela denarja za obnovo. Kulturno dediščino se je zato namenila prodati. Po neuspelem poskusu razkriškega župana Stanka Ivanušiča – ponudbo za odkup mlina je razposlal stotim najbogatejšim slovenskim podjetjem – je mlin leta 2005 kupil Anglež Edward Lyndon.
Za 33.000 evrov kupnine se je zavezal v spodnji etaži urediti restavracijo višjega razreda, mlinu ohraniti tradicionalni videz, tudi naprave, značilne za mlinsko dejavnost, dela pa bi moral začeti v šestih mesecih. To se ni zgodilo pa tudi pogodbene kazni (10.000 evrov) Lyndon ni plačal. Mlin je kljub opozorilom občine nedotaknjen stal vse do lanskega poletja, ko je vanj s svojimi idejami in rokami prišel drug Anglež – Paul Wadkin.
Wadkin in Lyndon sta se gentlemansko dogovorila: Lyndon je polovico mlina prepisal na Wadkina, ki se je zavezal, da bo mlin spravil k življenju, ga očistil, poskrbel za menjavo oken, strehe in podobnih reči. »Najbolj se veselim, da se bom v mlin preselil tudi sam. Ta prostor bo srce prleškega kolesarstva, boste videli. Tukaj bo mrgolelo ljudi,« pravi Wadkin.
Zapleti s trasami v Googlu
Denar v obnavljanje mlina vlaga Wadkin sam. Ker mu še ni uspelo prodati svoje od Razkrižja streljaj oddaljene kmetije, sredstva zbira prek svojega podjetja Simply Cycling Slovenia (SCS), s katerim v sodelovanju z Agencijo za razvoj Prlekije ponuja pestro izbiro kolesarskih počitnic, kolesarskih izletov, tekmovalnih in dobrodelnih voženj po Pomurju in južni Avstriji. Ravno včeraj je hitel z risanjem 35-kilometrske trase za skupino turistov iz Švice: »Saj bi jim lahko traso zrisal na googlu, pa sem se že večkrat uštel. Google te pošlje v gozd, v blato, in kaj naj potem rečem svojim strankam? To potem ne bi bile več počitnice, temveč blatna dogodivščina.«
Letos je Wadkin organiziral kolesarske izlete za ljudi iz Malezije, Kanade, Nizozemske in Švedske, največ je, pravi, Švicarjev. »Seveda mi to vzame veliko časa in energije, vendar lahko denar za obnavljanje mlina za zdaj zagotovim le tako. Prihodnje leto upam na evropska sredstva pa tudi Lyndon mi je obljubil, da bo poslal nekaj denarja.«
Wadkin, ki v mlinu že prihodnje leto namerava odpreti apartmaje za popotnike, čez nekaj let pa urediti restavracijo, bo poleg oken, ki so nezastekljena več let v notranjost spuščala dež, sneg in miši, še letos uredil vhod v mlin, medtem ko notranjost tega leta 2000 obmolklega mlina sproti popravlja, čisti in ureja kar sam.
