V Sloveniji je na trgu najmanj za zdravje ugodnih živil

Ljubljana – Velika in pestra ponudba živil na trgu spodbuja proizvajalce k opozarjanju na konkurenčno prednost njihovih izdelkov, tudi tako, da jih na prodajne police pospremijo s poudarjanjem posebnih prehranskih lastnosti ali celo ugodnih vplivov na zdravje. A te trditve so lahko tudi zavajajoče.

Po rezultatih raziskave, ki je v okviru evropskega raziskovalnega projekta potekala tudi v Sloveniji, je pogoje za razvrstitev med bolj zdrava živila najmanj vzorcev izpolnjevalo v Sloveniji, največ pa v Veliki Britaniji.

Raziskava kakovosti živil v različnih evropskih državah je potekala v okviru evropskega raziskovalnega projekta CLYMBOL, ki ga sofinancira evropska komisija, v Sloveniji ga izvajata Univerza v Ljubljani in Inštitut za nutricionistiko, rezultati pa so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji European Journal of Clinical Nutrition.

V raziskavi so preverjali prehransko kakovost predpakiranih živil v Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem, posebno pozornost pa so namenili živilom, ki jih proizvajalci označujejo kot bolj zdrava ali s posebnimi ugodnimi prehranskimi lastnostmi. V omenjenih državah so naključno vzorčili skupaj 2034 živil, za katera so nato ocenjevali celotno prehransko sestavo. Vzorčenje je potekalo po posebnem postopku, ki je zagotavljal primerljivost med državami, temeljil pa je na naključnem izboru živil. Vsem živilom so glede na označeno hranilno vrednost ter upoštevajoč podatkovne baze o njihovi prehranski sestavi določili hranilno vrednost, ki je bila osnova za nadaljnja vrednotenja.

»V raziskavi smo ugotovili, da je pogoje za razvrstitev med živila z ugodnejšo prehransko sestavo izpolnjevalo 43 odstotkov vseh vzorčenih živil in 61 odstotkov živil, ki so jih proizvajalci označili s posebnimi prehranskimi ali zdravstvenimi lastnostmi. Čeprav raziskava ni bila izvedena na način, da bi lahko z gotovostjo poročali o statistično značilnih razlikah med državami, je zanimiva ugotovitev, da je bilo najmanj živil z ugodno prehransko sestavo vzorčenih prav v Sloveniji. Izmed vseh vzorčenih živil je bilo v skupino prehransko bolj ugodnih pri nas razvrščenih le 39 odstotkov vzorcev, medtem ko je bilo v Veliki Britaniji takšnih vzorcev 53 odstotkov. Podobni so tudi rezultati vrednotenja živil, ki so bila označena kot zdrava. Le polovica takšnih vzorcev iz Slovenije je izpolnjevala kriterije za prehransko ugodna živila, medtem ko je bil ta delež na Nizozemskem kar 81-odstoten,« pravi Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Razlike med državami

Tudi pogostost navajanja prehranskih in zdravstvenih trditev ter simbolov na živilih je bila med državami precej različna. Upoštevaje podatke iz vseh petih držav je bila približno četrtina vseh vzorčenih živil označena s takšnimi trditvami. Še posebno pogoste pa so bile prehranske trditve, ki so jih v Sloveniji našli na 19 odstotkih živil, medtem ko so bile zdravstvene trditve prisotne pri 13 odstotkih vzorčenih živil.

Upoštevaje vsebnost posameznih hranil so ugotovili, da z zdravstvenimi trditvami označena živila v povprečju sicer vsebujejo nekoliko manj energije, sladkorja, nasičenih maščob in natrija ter več prehranskih vlaknin, vendar razlike večinoma niso bile zelo velike. Zato ocena profesorja Mika Raynerja z univerze v Oxfordu: »Če bi bila naloga uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih promocija zdravja prebivalcev Evrope, bi na podlagi rezultatov raziskav lahko sklenili, da svoje naloge ne opravljajo prav dobro. Po mojem bi bila zelo primerna uvedba posebnih prehranskih pogojev za tako označena živila. V naši raziskavi smo ugotovili, da bi uvedba takšnih meril, četudi ne preveč strogih, pomembno izboljšala hranilno sestavo živil, ki se predstavljajo kot bolj zdrava, še vedno pa ostaja vprašanje, kako pomemben bi bil vpliv takšnih razlik na širše javno zdravje.«

Čeprav namen študije ni bil delati razlike med državami, ampak na ravni EU ugotoviti, ali so živila, ki so označena s prehranskimi zdravstvenimi trditvami, bolj zdrava kot tista, ki jih nimajo, se je v primeru Slovenije, kot pravi Pravst, pokazalo, da so imela živila, ki se prodajajo pri nas s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, le nekoliko boljšo prehransko sestavo kot tista brez teh trditev. Zato je po njegovem očitno še dovolj prostora za izboljšave.

Iz izsledkov raziskave je mogoče sklepati, da na naš trg prihajajo živila slabše kakovosti. »Vemo, da se pri nas nekatera živilska podjetja kar precej trudijo za izboljšanje kakovosti, hkrati pa opažamo, da pogosto taki izdelki kar izginjajo s tržišča,« pravi in pojasni, da so pri omenjeni raziskavi v nabor vzorčenja zajeli živila, ki se prodajajo v Sloveniji, torej tudi živila tujih proizvajalcev. Naključno vzorčenje v največjih slovenskih trgovinah je zajelo jogurte, pekovske izdelke, piškote ..., postopek je bil enak v vseh državah, pojasnjuje Pravst.

Tovrstne raziskave so koristne tako za proizvajalce kot potrošnike, saj je tokratna, kot pravi Anita Kušar s slovenskega Inštituta za nutricionistiko, pokazala, »da je na področju sestave živil prostora za izboljšave še veliko, tudi v Sloveniji, vendar bo potreben tudi premik na strani potrošnikov«. Prepričana je, da če bomo potrošniki bolj posegali po živilih z ugodno prehransko sestavo, se bo na povečano povpraševanje živilska industrija hitro odzvala s povečano ponudbo.