Tiskane izdaje
Slovenija je po napovedih preko državnega pravobranilstva na Splošno sodišče EU vložila tožbo za ugotovitev ničnosti delegirane uredbe evropske komisije glede izjeme Hrvaški za uporabo imena teran. »Naši odvetniki pravijo, da ima slovenska stran močne argumente, in so optimistični,« je vložitev tožbe komentiral kmetijski minister Dejan Židan.
Postopek se utegne zavleči
Podrobnosti o argumentih, ki jih je državno pravobranilstvo skupaj z mednarodno priznanim nemškim pravnikom za področje intelektualne lastnine Rolandom Knaakom, predložilo sodišču, Židan ni podal. Proceduralni argumenti se po njegovih besedah nanašajo na dejstvo, da sta se Hrvaška in Evropska komisija še pred hrvaškim vstopom v EU o podelitvi izjeme za uporabo imena teran »dogovorili za našim hrbtom, kar ne bi smelo biti del delovanja države ali Unije, ki mora temeljiti na vladavini prava«. Vsebinski argumenti pa se nanašajo na vino teran. »Zanj se natančno ve, kaj je. To je naše vino iz sorte grozdja refošk, ki raste na kraški planoti pod posebnimi pogoji in zahteva posebno obdelavo.«
Tožba države proti evropski komisiji je po besedah ministra »povsem običajen način reševanja sporov v evropskem pravnem redu. Leta 2016 je bilo vloženih 333 podobnih tožb proti različnim odločitvam evropskih institucij, od tega so jih 30 vložile države.
Postopek izpodbijanja uredbe Evropske komisije pa se utegne precej zavleči. Postopki v drugih podobnih primerih so trajali od enega leta do dveh let in pol, so preučili na kmetijskem ministrstvu. »Na vloženo tožbo bo lahko komisija podala odgovor, nanj pa bo Slovenija imela možnost podati repliko, ki ji lahko sledi replika komisije. Po koncu pisnega dela postopka bo sledil ustni del, ki obsega obravnavo. Postopek s tožbo Slovenije se bo zaključil z razglasitvijo sodbe Splošnega sodišča EU, zoper katero je možna pritožba na Sodišče EU.«
Vzporedna zaščita
Ker bo delegirani akt veljal do razglasitve končne sodbe, je Civilna iniciativa za spoštovanje zaščite terana poskrbela za dodatno varovalko za zaščito pridelovalcev slovenskega kraškega terana na domačem tržišču. Predlagal jo je strokovnjak za zaščito intelektualne lastnine in blagovnih znamk Bojan Pretnar. Poleg zaščite geografskega porekla terana po zakonu o vinu, ki velja od leta 2006, je teran na območju Slovenije registrirala še kot kolektivno blagovno znamko po zakonu o intelektualni lastnini. Urad RS za intelektualno lastnino je veljavno odločbo izdal osmega avgusta, vendar je znamka veljavno registrirana že od datuma vložitve prijave, 27. februarja.
»S kolektivno znamko je teran v Sloveniji kot glavnem trgu zanj dodatno zavarovan, saj se lahko vsaka nedovoljena uporaba te besede sankcionira kot kršitev kolektivne znamke na podlagi prava znamk. Morebitni spori zaradi kršitve so v pristojnosti slovenskih sodišč,« je pojasnil Pretnar, in dodal, da so tudi nekatera druga znana vina, npr. prosecco, cava, rioja in monte pulciano, zaščitena dvojno. »Pravna podlaga za varstvo kolektivnih znamk je povsem neodvisna in ločena od evropskega varstva geografskih označb, zato lahko obe vrsti pravnega varstva hkrati obstajata vzporedno.«
Konkretni pomen zaščite terana kot kolektivne blagovne znamke je ponazoril predsednik civilne iniciative za zaščito terana Marjan Colja: »V Sloveniji se lahko prodaja samo tisti teran, ki se pridela po zakonu o vinu. Vino, ki tega zakona ne upošteva, se ne sme prodajati. Hrvaški vinarji svojega terana torej ne bodo mogli več prodajati v Sloveniji.
Colja verjame, da bo takšna zaščita omogočala ekskluzivno prodajo slovenskega terana na domačem tržišču. V prihodnjih mesecih pa pričakuje tudi zaščito kolektivne blagovne znamke teran na ravni EU, kar pomeni, da se bo teran na območju Evropske Unije lahko prodajal le kot slovenski teran, pridelan na Krasu, in ne kot teran, pridelan v Hrvaški Istri. Hrvaški vinarji svojega terana torej ne bodo mogli več označevati kot teran niti na hrvaškem trgu.
