V Slovenj Gradcu se odločajo med kogeneracijo in biomaso

Slovenj Gradec – Ob nujni prenovi toplarne se bodo v Slovenj Gradcu odločali med kogeneracijo ali zamenjavo plina za biomaso, v vsakem primeru pa bo šlo za zajetno naložbo iz občinskega proračuna, saj Komunala že več let ne ustvarja omembe vrednega dobička. Lani so izgubili tudi precej odjemalcev plina, ki ga zdaj prodajo kar za četrtino manj.

Sistem daljinskega ogrevanja s toplarno na Štibuhu je star več kot trideset let in potreben obnove. Kot pravi direktor Komunale Slovenj Gradec Edvard Pušnik, je oprema kljub ustreznemu vzdrževanju dotrajana, pri zamenjavi pa se bodo odločali med tremi možnostmi: ali zamenjati samo en ogrevalni kotel, kar bi stalo okrog pol milijona evrov, ali izbrati možnost kogeneracije (soproizvodnja toplote in elektrike na zemeljski plin), kar bi občino stalo okrog milijona evrov, ali pa zamenjati energent in namesto zemeljskega plina uporabljati biomaso. To je s tremi do štirimi milijoni evrov tudi najdražja od variant, ki je po direktorjevih besedah ne bi mogli izpeljati brez subvencije, saj bi morali popolnoma predelati toplarno in jo tudi razširiti, da bi pridobili dovolj prostora za skladiščenje biomase, težava pa je tudi dovozna cesta mimo stanovanjskih hiš, ki ne dopušča gostega prometa težkih tovornjakov.

Pripravljajo strokovne argumente, odločila bo politika

»V tej fazi delamo študije, ki bodo ponudile strokovne argumente za in proti, končno odločitev pa bo sprejel mestni svet,« je dejal Pušnik, ki opozarja, da bi pri biomasi najprej morali imeti dovolj močnega koroškega dobavitelja, ki bo zagotavljal količino, kakovost in ustrezno ceno. »Glede na geografsko lego Slovenj Gradca, ki je v kotlini, in pogosto inverzijo, obstaja tudi pomislek glede dima in kakovosti zraka, ljudem je treba vse te možnosti korektno predstaviti, da se ne bomo potem vsi ogorčeni spraševali, kdo je to dovolil.« Dodaten argument proti biomasi je tudi gradnja plinovoda Južni tok in posledično dolgoročno ugodne cene plina, »a vse takšne napovedi so zelo nehvaležne«.

Do 2017 zavezani Geoplinu

V nobenem primeru pa ne bi mogli preiti na ogrevanje z biomaso prej kot leta 2017, saj se šele takrat izteče desetletna pogodba o odkupu plina, ki jo je Komunala sklenila z Geoplinom. Za kogeneracijo ni takšnih ovir, lahko bi jo zagnali že prihodnje leto, vendar pa mora sistem daljinskega ogrevanja ob hkratni proizvodni elektrike delovati 24 ur na dan (zdaj gretje med 22. in 6. uro ugasnejo). Na Ravnah, kjer takšen sistem že imajo, so imeli v začetku precej težav, saj so uporabniki 24-urnemu ogrevanju nasprotovali, a Pušnik zagotavlja, da to ne prinaša višje cene ogrevanja.

Toplovod bo še povzročal težave

O možnosti kogeneracije se z občino že pogovarjajo, sodeluje tudi ravenski Petrol Energetika, ponudbe imajo še od dveh drugih dobaviteljev. Tudi ta možnost pa ni brez pomislekov. »Že zdaj so v pripravi razpisi za prehod nekaterih večjih občinskih objektov na obnovljive vire energije, prva je na vrsti športna dvorana,« pojasnjuje Pušnik, »če bodo s toplovoda odklopili še več velikih objektov, pa tudi bloki, ki še niso energetsko sanirani, bodo v desetih letih zagotovo, potem bo poraba toplote bistveno nižja, kar pomeni slabšo rentabilnost toplovoda. Sedanje cevi bodo prevelike, kar pomeni večje izgube, zato pričakujem, da se bomo pri tem v prihodnje srečevali še z vrsto težav.«

22 odstotkov energije v nič

Čeprav je nekaj toplovodnega omrežja že obnovljenega, bo treba zamenjati še precej napeljave. Energijska učinkovitost omrežja je komaj 78 odstotna, kar pomeni, da se kar 22 odstotkov energije pri izgorevanju v starih kotlih ter po prenosu po dotrajanem omrežju do radiatorjev izgubi. Pušnik predvideva, da bi s kogeneracijo dosegli vsaj deset odstotkov boljši izkoristek. Lani so znižali ceno ogrevanja prvič znižali, ceno plina za individualne uporabnike za 37 odstotkov in variabilnega dela daljinskega ogrevanja za 20 odstotkov.