Tiskane izdaje
Ljubljana – Gospodinjstvo v Sloveniji je lani kupilo 380 kilogramov hrane na posameznega člana, od teh je med odpadki končalo 60 kilogramov v vrednosti 163 evrov. To je malo manj kot leta 2013, vendar k skupni količini odpadne hrane gospodinjstva prispevajo skoraj polovico oziroma malo več kot 48 odstotkov.
Lani je v gospodinjstvih nastalo 73.000 ton odpadne hrane, večinoma pri pripravi in uživanju. Četrtina je je nastalo pri proizvodnji, približno petina v gostinstvu in pri strežbi hrane, slaba desetina pa v trgovinah z živili, kjer sta glavna vzroka potekel priporočeni rok uporabe in sprememba kakovosti med prodajo.
Odpadna hrana predstavlja le okoli tri odstotke celotne količine vseh odpadkov in okoli 22 odstotkov vseh bioloških odpadkov, vendar se njena količina zadnja tri leta povečuje. Vsako leto smo je zavrgli povprečno 143.000 ton, lani okoli 150.000.
Najmanj spoštljivo s hrano ravnajo v Osrednjeslovenski in Pomurski regiji. V prvi so je leta 2015 zavrgli 91 in drugi 85 kilogramov na prebivalca. Najbolj jo »cenijo« prebivalci Zasavja in jugovzhodne Slovenije, ki so je zavrgli skoraj polovico manj, 48 kilogramov, izvemo v publikaciji Statističnega urada RS (Surs) Hrana med odpadki.
Surs jo je objavil kot del mednarodnega projekta, v okviru katerega je izdelal metodologijo za spremljanje količin odpadne hrane v Sloveniji in tako postavil temelje za statistično spremljanje, ki bo omogočalo tudi primerljivost podatkov na evropski ravni.
Kuhinjskih odpadkov največ
Več kot dve tretjini odpadne hrane predstavljajo kuhinjski odpadki, ki jih največ nastane pri končnem uporabniku. Leta 2015 smo jih zavrgli kar 124.000 ton. Njihov delež v celotni količini odpadne hrane se res zmanjšuje, absolutna količina teh odpadkov pa se zadnja tri leta povečuje.
Leta 2015 jih je bilo za več kot 117.000 ton ali 12 odstotkov več kot leta 2013. V obdobju 2013–2015 je bilo v odpadni hrani približno dve tretjini neužitnih delov (na primer kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine). Tretjina zavržene hrane pa bi bila ob ustreznem ravnanju še užitna. Prebivalec Slovenije je tako leta 2015 zavrgel povprečno približno 27 kilogramov hrane, ki načeloma ne bi smela končati v smeteh. S pravilnim ozaveščanjem bi ta delež lahko zmanjšali, piše Surs.
V zabojnikih za biološke odpadke, ki so del sistema javnega zbiranja komunalnih odpadkov, je bilo v letih od 2013 do 2015 odloženih povprečno 39 odstotkov hrane. Kljub ločenemu zbiranju je desetina tega končala tudi v zabojnikih za mešane komunalne odpadke, tako imenovanih črnih zabojnikih, katerih vsebina gre neposredno na odlagališča. Nekatera gospodinjstva vsaj del odpadne hrane sama kompostirajo v domačih kompostnikih. Te je imelo leta 2015 kar 48 odstotkov prebivalcev, navaja Surs.
Hrano predelujejo bioplinarne in kompostarne
Največ zavržene hrane se predela v bioplinarnah, lani 60.000 ton oziroma malo več kot 40 odstotkov vse nastale odpadne hrane. Povečuje se delež predelane hrane v kompostarnah. Lani so je predelale 36.000 ton oziroma 24 odstotkov. V drugih obratih (ponovno rafiniranje olja, uporaba olja kot goriva, drugi postopki obdelave in začasno skladiščenje) konča 18 odstotkov.
Količina odpadne hrane, ki se odloži na odlagališčih, upada, a prepočasi. Leta 2013 se je je odložilo več kot 22.000 ton, lani osem odstotkov manj.
