Tiskane izdaje
Ljubljana – Do leta 2021 naj bi s turizmom v Sloveniji zaslužili od 3,7 do štiri milijarde evrov (lani 2,5 milijarde evrov), ustvarili od 16 do 18 milijonov prenočitev (lani 11 milijonov) in prenovili ali zgradili od 18.000 do 22.000 turističnih sob (tretjino sedanjih kapacitet). To pa bi omogočilo, da bi za polni delovni čas zaposlili namesto sedanjih 8000 vsaj 12.000 ljudi. Taki so ambiciozni cilji nove turistične strategije, ki so jo včeraj potrdili na vladi, delno pa jo že izvajajo.
»To je prva strategija, ki ni samo posnetek stanja na terenu, popis vsega obstoječega, ampak jasno določa prioritete. Cilj, ki smo si ga postavili, je ambiciozen, vendar ga turizem lahko doseže,« je poudaril minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek. Ena ključnih politik nove strategije je po Počivalškovem mnenju politika investicij. »Od te bo odvisno, ali bodo zapisani cilji uresničeni, ali bo slovenski turizem doživel preboj v petzvezdični turizem ali stagnacijo,« ugotavlja Zdravko Počivalšek.
Tudi največji kritiki strategije pritrjujejo, da je ključna sprememba prav tisti del strategije, ki obravnava naložbe v nastanitve in turistično infrastrukturo. Veliko pozornosti pa je namenjene tudi preudarnemu prestrukturiranju turističnih podjetij, saj jih je več kot 50 odstotkov še vedno v državni lasti. Za ta namen strategija predvideva ustanovitev državnega sklada za prestrukturiranje podjetij, prenos lastništva, konsolidacijo teh podjetij in postopno privatizacijo.
Izboljšanje dolgo izčrpavane in amortizirane infrastrukture naj bi izvedli tudi z novimi naložbami v hotelske in letoviške kapacitete. Tako nameravajo opredeliti od 15 do 20 ključnih projektov za razvoj hotelov in letovišč, določiti spodbude, pripraviti akt za strateške projekte v turizmu, določiti naložbeno kreditno linijo, namenjeno turističnim podjetjem, in sistem črpanja nepovratnih sredstev za turizem, postaviti sistem nepovratnih sredstev za mala in srednja podjetja in ugodne kredite zanje ter zagotoviti nepovratna sredstva na državni, lokalni in evropski ravni za turizem.
Lažno upanje v evropska nepovratna sredstva
Strokovnjakinja za turizem dr. Maja Uran Maravić s Turistične fakultete v Portorožu je izrazila mnenje, da strategija v tem sicer koristnem poglavju vzbuja lažno upanje, ker med viri omenja evropska nepovratna sredstva, ki jih za takšne naložbe v turistične nastanitve po njenem mnenju ni več. »V iskanju novih lastnikov bi morali poudariti, da ne potrebujemo lastnikov, ki bi s svojimi portfeljskimi naložbami poskušali zviševati dobiček, ampak takšne, ki razmišljajo o dolgoročnem razvoju destinacije, ker je poslovanje v turizmu tek na dolge proge.«
Opozorila je še, da strategija med viri za delovanje Slovenske turistične organizacije (STO) ne navaja tudi dela koncesnin od igralništva, ki se zdaj v nasprotju z veljavnim zakonom zbira v integralnem proračunu. S temi koncesninami in predvideno zvišano turistično takso (to bo natančneje opredelil zakon o spodbujanju turizma, ki naj bi sledil strategiji) bi država za STO lahko namenila predvidenih 20 milijonov evrov letnega proračuna za turistično promocijo, kot je ob svojem nastopu napovedal minister Počivalšek (zdaj znaša okoli 12 milijonov evrov). Minister je že napovedal, da bi smeli najrazvitejši turistični kraji pobirati do tri evre za turistično takso (zdaj največ 1,26 evra), vendar bi 30 odstotkov takse preusmerili v promocijo na nacionalni ravni.
Štiri makrodestinacije
Strategija krepi vlogo nacionalne turistične organizacije in širi pristojnosti direktorata za turizem. Slovenijo bo dokončno razdelila na štiri makrodestinacije: alpsko Slovenijo (vanjo spadata tudi Posočje in območje Pohorja), mediteransko Slovenijo (vanjo spadajo tudi Nova Gorica in Vipavska dolina ter Kras), termalno panonsko Slovenijo (od Moravskih Toplic, Radencev in Lendave do Novega mesta) in osrednjo Slovenijo z Ljubljano. S tem poudarja, da je Slovenija izjemna, ker na tako majhnem prostoru povezuje alpsko, panonsko in mediteransko krajino ter ponuja tudi mestno turistično ponudbo. Takšna delitev regij in opredelitev 34 vodilih turističnih krajev naj bi omogočila tudi učinkovitejšo povezavo, organiziranost in poslovno sodelovanje, predvsem pa promocijo in trženje.
Na institucionalni ravni uvaja izboljšan sistem kategorizacije nastanitev (po sistemu Hotelstars). Predvideni sta urejanje vožnje z gorskimi kolesi v naravi in vključevanje žičnic v javni potniški promet. Veliko pozornost namenja kadrom – ustanavljanju posebne hotelirske šole in uvajanju šolskih hotelov ter posodabljanju standardov poklicnega izobraževanja.
Direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel: »Strategija se že izvaja. Takšna delitev na makro destinacije omogoča veliko boljše sodelovanje, poslovne stike s STO, in omogoča učinkovitejše upravljanje posameznih problemov. Pričakujem, da so se o strategiji uskladili med ministrstvi, da ne bodo posamezni resorji odločali vsak po svoje, na primer v primeru podaljšanja letalske steze ali golfa v Portorožu. Glede turistične takse pa bomo že zelo veseli, če bo boljši nadzor zagotovil doslednješe pobiranje takse, ker je zdaj mnogi turisti v naši občini ne plačajo.«
Glavni direktor Union Hotelov Ljubljana Tomislav Čeh: »Lepo bi bilo, da bi to strategijo tudi uresničevali, ne samo kritizirali. Jaz sem v njej najbolj opazil smotrno delitev Slovenije na štiri regije, dejstvo, da je poudarjen razvoj kongresnega turizma, ustanovitev hotelirske šole in obetajoče ukrepe na področju investicij v infrastrukturo.«
Direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer: »Najbolj me veseli usmeritev v zeleni in trajnostni turizem, možnost za dviganje kakovosti in s tem višji cenovni razred. Zadržan pa sem pri navajanju, da bi lahko zgradili in prenovili kakih 20.000 sob. Prenova je nujna, gradnja pa bi lahko pomenila problem za okolje. V Logarski dolini lahko zgradimo kak penzion, ne pa hotela s 500 ležišči, denimo. Vsekakor upam, da bo strategija pomagala počistiti avgijev hlev, mislim na sedanje državne lastnike, namesto katerih bi morali poiskati dobre strateške lastnike.«
