Tiskane izdaje
Mislinjska Dobrava – Zaradi nedoslednega ločevanja odpadkov v regijskem centru za ravnanje z odpadki Kocerod predelajo in prodajo za surovine komaj polovico zbranih suhih odpadkov. Zaradi tega ustvarijo manj prihodkov, ki bi lahko znižali ceno položnic vsem Korošcem.
Kljub obveznemu ločevanju odpadke dosledno ločuje le malo uporabnikov. »Nisem zadovoljen, zato bomo spet pozvali komunalna podjetja, naj naredijo več na področju ozaveščanja,« pravi direktor Koceroda Ivan Plevnik. Komaj dobro polovico ločeno zbranih suhih odpadkov lahko predelajo v surovine za prodajo, preostanek pa morajo še vedno predelovati v gorivo.
Opozarjanje stanovalcev ni zaleglo
V Kocerodu želijo izkupiček povečati, to pa bo mogoče samo, če se bodo ljudje držali pravil in ne bodo več mešali ostankov hrane med odpadke. »Predvsem v blokovskih naseljih se med mokrimi odpadki pojavlja veliko preveč hrane, to pa v obdelavi povzroča, da ne dosežemo takšnih rezultatov, kot bi jih lahko.«
Kot enega od načinov za bolj dosledno ločevanje odpadkov v najbolj problematičnih blokovskih naseljih Plevnik navaja strožji nadzor, vendar se opozarjanje stanovalcev s fotografijami nepravilno ločenih odpadkov iz njihovih zabojnikov ni obneslo.
»V začetku je bila ta aktivnost večja, zdaj se je to nekoliko ustavilo in očitno si bo treba za to stalno prizadevati. Predlagal sem, da bi opozarjanje stanovalcev na nujnost doslednega ločevanja moralo potekati enotno, da ne bo vsaka komunala poskušala po svoje, sicer ne bomo prišli daleč.«
Kocerod posluje pozitivno
Ker je komaj polovica suhih odpadkov primerna za predelavo v surovine za prodajo, ustvarijo manj prihodkov. »Prihodke Koceroda vračamo občanom v obliki nižjih cen, to pa pomeni, da več ko bomo lahko predelali in prodali, nižji bodo zneski na položnicah,« pojasnjuje Plevnik. Aprila so cene lahko nekoliko znižali, če bodo lahko več prodajali, jih bodo tudi v prihodnje.
Kocerod posluje pozitivno, zaposlenih imajo 30 ljudi. Od načrtovanja pred dobrimi desetimi leti, ko je država predvidela centre te vrste v vsaki regiji, so se razmere spremenile, predvsem glede količine odpadkov, ki konča na odlagališčih in vrst predelave.
»Zaradi ločenega zbiranja je odpadkov za predelavo veliko manj. V razvojnih načrtih države so predvideli, da bo na odlagališčih končalo 60 odstotkov vseh odpadkov, zdaj jih komaj 20 odstotkov, sčasoma jih bo še manj,« pravi Plevnik. Več je recikliranja. To pomeni, da ni več potrebe, da bi vsaka regija imela svoj center za ravnanje z odpadki.
»Mislim, da Kocerod kljub vsemu upravičuje svoje poslanstvo, navsezadnje to pomeni 30 delovnih mest tukaj, ne v Ljubljani. Če pa bi danes še enkrat odločali, bi se verjetno pojavilo vprašanje, ali je odlagališče na tej ravni sploh potrebno. Zato si prizadevamo, da bi sprejemali predelane odpadke tudi od drugod in tako upravičili naložbo.«
