Tiskane izdaje
Lepena – Prodaja zemljišč ima lahko škodljive posledice za območje, če se s prednostno pravico, a špekulativnim namenom izsiljevanja za nakup prijavi nekdo, ki je kmet zgolj na papirju, so prepričani nekateri domačini v dolini Trente na Bovškem. Toda ministrstvo za kmetijstvo zaradi tega zakonodaje o prednostni pravici ne bo popravljalo.
Primeri na Bovškem imajo že dolgo brado, vendar domačinom očitno prekipeva. Zemljišč jim namreč ni uspelo kupiti, četudi so si z lastniki segli v roko, saj zaradi prednostno pravice kmetov ne eni ne drugi nimajo zadnje besede. Poleg tega se na tem območju vedno pojavi zgolj en kupec – družba Gmajna iz Žirov oziroma njen lastnik Vladimir Mrak. To so nam posredno potrdili tudi na tolminski upravni enoti in dodali, da gre v zadnjem času za vsaj pet takšnih primerov.
Vedno isti kupec
Take pravne mahinacije lahko vodijo v dolgoletne pravne spore, potrjuje Milan Dolenc iz Pristave Lepena, ki je pred šestimi leti od občine kupoval dve parceli za potrebe dovozne poti in čistilne naprave. Ena parcela je zazidljiva, druga pa deklarirana kot pašnik, čeprav ga je že zdavnaj prekril gozd. Bovška občina je oboje prodajala kot kmetijsko zemljišče, česar takrat sploh ne bi smela. Z zahtevo o uveljavitvi predkupne pravice je zato posel z občino sklenila Gmajna, potem pa se je z izpodbijanjem odločitve začela pravna kalvarija. Privedla je do tega, da je zemljišče zdaj še vedno občinsko z uporabnim dovoljenjem za dostop do turistične vasice Pristava. »V vseh teh letih se ni bilo mogoče dogovoriti, saj je bilo od začetka očitno, da je nakup Gmajne namenjen zgolj za nadaljnje izsiljevanje,« zatrjuje Dolenc.
Podobnih primerov, v katerih je vpletena Gmajna, je po naših informacijah še nekaj v Lepeni in zgornji Trenti, pa tudi na Škofjeloškem, v Radovljici in Murski Soboti. V nekaterih primerih so se posli prav tako znašli na sodišču. Dolenc je prepričan, da je Mrakov status kmeta, ki ga je dobil v občini Sevnica, zelo sporen, češ da z 800 evri letnega prihodka iz kmetijstva ne more izpolniti osnovnega pogoja za omenjeni status, ki zahteva vsaj dve tretjini letne slovenske povprečne plače. Družba Gmajna sicer po javno dostopnih podatkih ni v zavidljivem položaju, saj je v zadnjih petih letih poslovala negativno, lani ob slabem milijonu negativnega kapitala celo za 411.000 evrov izgube. Mraka smo za pojasnila iskali neuspešno.
Na ministrstvu za kmetijstvo so potrdili, da je njihov inšpektorat prejel več prijav v zvezi s sumom pridobitve statusa kmeta in poznejšim uveljavljanjem predkupne pravice pri nakupu kmetijskih zemljišč: »Prijave je inšpektorat odstopil pristojnim upravnim enotam, da še enkrat preverijo resničnost navedb osebe, ki je status kmeta zahtevala,« so pojasnili. Če bo nakup zemljišča izveden, je edini pogoj, da se ga enkrat na leto pokosi.
Proti spremembi zakonodaje
Na problematiko takih nakupov je pred časom opozoril tudi bovški župan Valter Mlekuž, saj se je tudi bovška občina spopadla s podobno težavo pri dveh parcelah na letališču Bovec: »Težavo vidimo v veljavni zakonodaji, zato menimo, da mora problematiko reševati resorno ministrstvo s spremembo zakonodaje.« A se to ne bo zgodilo, saj napovedane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih v prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč ne bodo posegle.
»Lastnosti in okoliščine solastništva, zakupništva, mejaštva, kmeta in druge pomenijo prednostno in zanesljivo primernost takih kupcev, tako da je njihova prednostna pravica v vlogi uresničevanja cilja kmetijske razvojne politike, ki je po eni strani preprečevati, da bi se kmetije drobile, in po drugi strani težnja, da bi se večale in zaokroževale,« pojasnjujejo na ministrstvu: »Odpiranje člena o prednostnem vrstnem redu pri nakupu kmetijskih zemljišč bi bilo lahko zelo tvegano. Ministrstvo se je zato odločilo, da zaradi varovanja sedanje zakonske ureditve, ki s prednostnim vrstnim redom preprečuje popolnoma prost promet z zemljišči in s tem varuje interes slovenskega kmetijskega sektorja na način, da so kmetijska zemljišča v prometu dostopna kmetom, v določbe, ki urejajo prednostni vrstni red pri nakupu, ne bo poseglo.«
