Tiskane izdaje
Nasprotniki terminala, med katerimi je več okoljevarstvenih združenj in političnih strank, se bodo zbrali ob 16.30 na tržaškem Velikem trgu pred županstvom, kjer bo potekala seja občinskega sveta. Na seji naj bi sodeloval tudi predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo.
Protesti se vrtijo po potezah italijanskega ministrstva
Seja sicer ne bo posvečena vprašanju terminala, ampak vprašanju zaposlovanja na Tržaškem, sam Tondo, ki je v torek med drugim opozoril, da je postopek za gradnjo terminala začela prejšnja levosredinska deželna uprava Riccarda Illyja, pa je po poročanju Primorskega dnevnika sporočil, da ne bo dovolil, da bi vprašanja glede terminala uvrstili na sejo. Če se bo to zgodilo, bo sejo zapustil, je zagrozil.
Protesti se vrstijo po tistem, ko je italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj začelo postopek za razlastitev zemljišč na območju, kjer naj bi zgradili daljnovod med načrtovanim terminalom in električno centralo pri Padričah pri Trstu, ter po tistem, ko je pretekli četrtek deželna servisna konferenca izdala integrirano okoljsko pooblastilo ne oziraje se na negativno mnenje tržaške občine in pokrajine.
Deželna tajnica Demokratske stranke (DS) Debora Serracchiani je tako Tondu očitala, da si je pilatovsko umil roke, predstavnik stranke Svoboda, ekologija, levica Giulio Lauri, pa je zahteval odstop predsednika deželne vlade.
Gabrovec poteze deželne uprave ocenil za državi udar
Proti deželni upravi so se že izrekli številni predstavniki Severne lige (SL), Stranke komunistične prenove (SKP), Stranke italijanskih komunistov (SIK), Gibanja petih zvezd, gibanja Druga dežela in stranke Slovenska skupnost (SSk).
Zelo ostro stališče je v zvezi z dogajanjem zavzel deželni poslanec SSk Igor Gabrovec, ki je potezo deželne uprave in ministrstva za gospodarski razvoj označil za državni udar. Za Gabrovca hiter razplet okoli načrta za plinski terminal "jasno priča o trdni nameri italijanske vlade, da gre pri stvari do konca in to za vsako ceno," piše v sporočilu za javnost.
Gabrovec je še opozoril, da so se proti načrtu jasno opredelile vse krajevne občinske uprave, pokrajina Trst ter občine na slovenski strani meje in sama Slovenija, italijanska vlada pa se je v tesnem zavezništvu z deželnim političnim vrhom «na vse to požvižgala«.
Negativno stališče sta zavzela tudi deželna poslanca
Od pristojne deželne direkcije je zahteval hiter in popoln dostop do zapisnika in vseh aktov servisne konference. Gabrovec je tudi mnenja, da bodo bitki kos le, če bo prišlo do združenega nastopa deželnih poslancev, civilne družbe in krajevnih uprav, ključno vlogo pa mora pri vsem tem odigrati tudi Slovenija, saj gre za projekt, ki bo svoj kvarni vpliv zrcalil na celotno Slovensko primorje, piše v sporočilu za javnost.
Negativno stališče sta zavzela tudi deželna poslanca Mavrične levice Igor Kocijančič in Stefano Pustetto, ki ugotavljata, da je ministrstvo za gospodarski razvoj začelo postopek za razlastitev zemljišč za gradnjo strukture, ki je vsaj tako sporna kot načrtovani plinski terminal.
Gre za električni daljnovod Redipulja - Trst, ki je očitno potreben ne samo v luči gradnje hitre železnice Ronke - Trst, ampak je tudi strateškega pomena za dovajanje električne energije za plinski terminal.
Pravico bo morda treba iskati na sodišču
Primorski dnevnik pa v današnji izdaji opozarja, da je uvedba razlastitvenega postopka v nasprotju z 21. členom zaščitnega zakona iz leta 2001, kjer je govor o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov.
Omenjeni člen določa, da morajo na območju, kjer veljajo določila zaščitnega zakona, upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti, v pristojnih posvetovalnih organih pa mora biti zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske manjšine. Pri tem se Primorski dnevnik sprašuje, ali bo ministrstvo za gospodarski razvoj upoštevalo ta člen ali bo treba iskati pravico na sodišču.
