Tiskane izdaje
Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja so na koalicijskem vrhu razmislili o vseh možnostih in pripravili približevalni predlog, ki ga je ministrica predstavila zdravnikom, je poudaril, »da z njim ne bi podrli temeljne ureditve«.
Še pred začetkom zbora zdravnikov danes zjutraj v UKC Ljubljana so novinarje prosili, naj tokrat počakamo pred vrati. Zdravniki - nekateri naravnost z nočnih dežurstev, drugi na začetku delovnega dne - so predavalnico napolnili do zadnjega kotička in vsi dvignili roke za zaostritev stavke.
»Kot Fides potrebujemo informacije naših članov o pritiskih nanje,« je po sestanku pojasnil razloge za zaprtje vrat pred javnostjo Milenko Stanković, specialist radiolog. »Na zdravnike pritiska menedžment. V civiliziranih državah, kakršna je, na primer, Avstrija, je menedžment prvi, ki se oglasi, ko je treba zdravstveni sistem spremeniti. Pri nas je tiho, kot da je s tem zadovoljen, očitno so s svojimi položaji zadovoljni. Menedžment bi moral pred zdravniško zbornico, pred zdravniškimi organizacijami in pred ministrstvom stopiti naprej in reči: tako je nemogoče voditi stvari,« je dejal Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa.
Nekateri sploh ne morejo stavkati
Leta 2013 je takratni predstojnik oddelka za travmatologijo prof. dr. Matjaž Veselko zaradi poslabšanja razmer za zdravljenje bolnikov odstopil. Pomagalo ni nič. Predstojniki in direktorji UKC so jeseni 2014 izpeljali vse, da bi opozorili odgovorne v državi na težave UKC. Sklicana je bila celo nujna seja parlamentarnega odbora za zdravstvo, a vse je ostalo zgolj pri besedah.
Več kot 1200 zdravnikov zdaj stavka. Mnogi so nezadovoljni. Ne samo ker delajo 40 ur kot vsi drugi zaposleni ljudje, stavkajo pa v svojem prostem času, v katerem morajo zaradi pomanjkanja zdravnikov delati. Javnost jih torej jemlje, kot da stavkajo, čeprav v resnici delajo.
»Imeli smo sestanek z zdravniki, da se tistih, ki ne stavkajo, pri tem ne ovira,« je dejal Stanković. V nekaterih specialnostih, na primer intervencijski radiologi, ki so samo trije, ne morejo stavkati. S sondami gredo v možgane človeka, ki ga zadene kap in mu s tem rešijo življenje, k čemur jih zavezujeta etika in zakon. Enako je na travmatologiji, kjer oskrbujejo poškodovance. Če bi začeli stavkati zares, bi ljudje po prometnih nesrečah in drugih poškodbah ostali pred vrati. Tega zdravnik seveda ne more in ne sme dopustiti.
Po drugi strani pa kirurgi nenujnih operacij ne izvajajo, čeprav nekateri čakajo nanje že več mesecev ali vse leto. UKC je zaradi stavke nekaj operacijskih dvoran zaprl, saj ni dovolj anesteziologov, da bi oskrbovali vseh 65 delovišč (operacijskih dvoran, preiskovalnih sob, intenzivnih terapij) štiriindvajset ur na dan.
ZZZS bo plačal le izvedene storitve
Na oddelkih, kjer so zaprli operacijsko dvorano, je treba naročene paciente odpovedati. Tako prenaročijo od 40 do 50 bolnikov na dan, prav tako ni nenujnih ambulantnih pregledov, preiskav. Kdaj bodo prišli na vrsto? »Ne vemo, koliko časa bo stavka trajala. Na radiologiji damo odpovedane paciente v posebno mapo. Ko bo konec stavke, jih bomo obvestili, kdaj lahko pridejo,« je povedal Stanković.
A zagat s tem ni konec. V. d. generalnega direktorja ZZZS (zdravstvene blagajne) Marjan Sušelj je povedal, da bo ZZZS plačal samo storitve (operacije, preiskave, preglede), ki bodo izvedene. UKC in druge bolnišnice bodo torej zaradi dolgo trajajoče stavke tudi finančno na slabšem. Z vlado je sicer dogovorjeno, da bodo zdravniki, ki so stavko prijavili, plačani. A kako bodo plačane sestre in drugo osebje, ki stavke niso prijavile, pa delajo manj oziroma ne delajo, če operacije odpadajo? Sestre namreč delajo v izmenah in tiste, ki so v izmeni za zaprto operacijsko dvorano, pač ne delajo. Stanković pravi, da delajo po navodilih zdravnikov druge stvari, pa vendar: »Korektno bi bilo, da bi celoten zdravstveni sektor stavkal.«
Glavna zahteva Fidesa je več časa za paciente, kar pa pomeni tudi finančne zadeve. »Tudi tekoči trak potrebuje svoj čas. Če se hitrost poveča, je nekakovostnih izdelkov več. Pri nas se pri povečani hitrosti pojavi več defenzivne medicine, ki po nepotrebnem draži zdravstvo,« je dejal Stanković. Kako dolgo bodo zdravniki stavkali, je odvisno od pogajanj z vlado.
Bolnišnice Ptuj ne bodo zaprli
Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin se je danes na Ptuju prepričal, da v tej bolnišnici ne morejo vztrajati pri 40 delovnih urah zdravnikov na teden, saj so jih nekateri dosegli že do četrtka. Nekatere oddelke bi zato morali do prihodnjega ponedeljka že kar zapreti. »Sindikat je zdravnike podprl, da bodo lahko delali še dodatnih osem ur na teden; ponekod dve, drugod pa osem ali več ur nad dogovorjenimi 40 urami. Ptuj ne prenese enotedenske stavke.« Kuštrin je povedal, da je tako težko organizirati 24-urno zdravstveno oskrbo samo še v Brežicah, kjer je zaposlenih zdravnikov še manj. Direktor bolnišnice Ptuj Andrej Levanič pa je vesel, da Fides ne vztraja pri 40 urah in dodaja, da zakon zdravnike obvezuje delati do 48 ur na teden. »Hitro so se razkrile naše razmere zaradi premalo zaposlenih zdravnikov.« Po mnenju predsednika zdravniške zbornice Andreja Možine je »kapitulacija« ptujske bolnišnice v le treh dneh še bolj potrdila, da mora v nadaljevanju pogajanj čim prej prevladati razum.
