Tiskane izdaje
V sprejetih spremembah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja je toliko neznank, da si ta hip nihče »prizadetih« ne upa z gotovostjo reči, ali prinašajo, česar so se najbolj bali: bližnjico 27 onesnaževalcem do okoljskih dovoljenj (OVD) za obstoječe naprave; med njimi tudi Lafarge Cementu (LC) za sosežig.
Če se domneve izkažejo za pravilne, bo uredba skupaj s 27 OVD romala na evropsko sodišče, so že pred časom napovedali zasavski okoljski aktivisti Eko kroga. Pri tem, je za Delo dejal predsednik Uroš Macerl, še vedno vztrajajo, a preden ukrepajo, bodo uredbo natančno proučili. Kajti nedorečenosti je kopica, največ se jih nanaša na načrte za kakovost zunanjega zraka, od katerih naj bi bila odvisna OVD onesnaževalcev.
Načrti naj bi onesnaževalcem nalagali obveznosti emisij iz naprav, a vsi jih ne vsebujejo - med temi naj bi bil zasavski. Ali to drži, smo preverjali na občini Trbovlje, od koder še niso uspeli odgovoriti. Tudi na drugih šestih degradiranih območjih države, od Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Novega mesta in Murske Sobote, načrte še usklajujejo.
Prav tako vseh odgovorov v zvezi z novostmi v uredbi še ne poznajo na Arsu in ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), kjer je osnutek spremenjene uredbe nastajal. Vlada je spremembe sicer sprejela na dopisni seji v ponedeljek. Dva dni že neuspešno poizvedujemo, kateri od 27 onesnaževalcev oziroma katera od naprav (peči) po novi uredbi ostaja brez okoljskega dovoljenja (OVD). Arso odgovora ne more dati, so nam javili z MKO, preden natančno ne preuči sprememb uredbe.
Toda če držijo izjave bivšega okoljskega ministra Francija Bogoviča, bo država z eno samo potezo, ali kakor se je izrazil z "generalno uredbo", rešila težave vseh 27 onesnaževalcev. Ti so ob podpori Gospodarske zbornice leta nasprotovali dodatnim zahtevam po večjih investicijah v ekologijo, češ da so s pridobitvijo IPPC dovoljenj in prilagoditvami predpisanih mejnih vrednosti »maksimalno znižali svoj prispevek k onesnaževanju zunanjega zraka«. Po njihovem mora država zmanjšati onesnaževanje iz kurišč gospodinjstev, kmetijstva, prometa ..., preden obremeni industrijo.
"Nasprotna" stran trdi drugače: najprej je treba zmanjšati onesnaženje, ki ima večji negativni vpliv na okolje in zdravje, to pa so nesporno emisije iz industrije; a nova uredba naj bi te predpise celo blažila.
Da lahko za to, da zadostijo ciljem iz načrtov za kakovost zunanjega zraka, zmanjšajo mejne vrednosti emisij v OVD onesnaževalcev, so potrdili tudi na MKO. Spremenjena uredba dopolnjuje pravni režim, pravijo, ureja poimenovanja določenih vrst naprav, ki morajo pridobiti OVD, določa pa tudi izjeme za mejne vrednosti emisij snovi v zrak. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je takih naprav »približno 26«, v njih pa bo treba glede na zahteve v načrtih za kakovost zunanjega zraka v treh do štirih letih zmanjšati emisije. Sodeč po teh podatkih, bo uredbi prej ali slej, najkasneje pa do 2018, zadostilo vseh 26 oziroma 27 onesnaževalcev.
Med napravami, ki morajo pridobiti OVD, so po navedbah MKO naprave za proizvodnjo elektrike, poliuretanskih in polistirenskih izdelkov, vlaknin, papirja in lesnih kompozitov, za predelavo živalskih odpadkov ter za obdelavo nevarnih in nenevarnih odpadkov. Vlada pa je na osnovi javne obravnave nekatere mejne vrednosti emisij že spremenila; med temi emisije iz ogrevnih peči in peči za toplotno obdelavo kovin, iz naprav za proizvodnjo poliuretanskih in polistirenskih izdelkov, za proizvodnjo vlaknin, papirja in lesnih kompozitov, iz pivovarn, iz naprav za mehansko in biološko obdelavo odpadkov in naprav za obdelavo površin materialov.
