V večjem delu Slovenije ni naravnih kopališč

Ljubljana – Uradno so naravna kopališča urejena ob Blejskem in Bohinjskem jezeru, na Šobčevem bajerju, ob morju, Soči, Nadiži, Idrijci, Kolpi in Krki. Vsa so primerna za kopanje. Ob Savi, Dravi, Savinji, Ljubljanici in Muri kopališč uradno ni, čeprav je kopalcev veliko.

Kopalna sezona ob morju se začne 1. junija in traja do 15. septembra, ob rekah in jezerih pa se začne 15. junija in traja do konca avgusta. Naravna kopališča, ki jih je 18, so vidno označena, praviloma ograjena in imajo upravljavca. Ob morju je 14 urejenih, tri so na Blejskem in eno na Šobčevem bajerju. Kopalnih območij brez upravljavca, kjer se obiskovalci kopajo na lastno odgovornost, je uradno 30.

Vseh 48 slovenskih naravnih kopališč je po evropskih merilih (ključno je onesnaženje s fekalijami in gnojili) ustrezalo obvezujočim zahtevam kopalne direktive, vse morske kopalne vode pa so izpolnjevale tudi priporočene zahteve kakovosti. Na lestvicah držav je Slovenija po kakovosti kopalnih voda tako pri vrhu (63,8 odstotka jih izpolnjuje priporočene zahteve), prehitevajo jo le države, ki imajo več morskih kopalnih voda, saj so te po kakovosti navadno povsod boljše od celinskih. Vsi podatki so na spletnih straneh Evropske agencije za okolje (www.eea.europa.eu).

Kopališča, kjer je največ ljudi?

»Zbiranje pobud poteka tudi za druga kopalna območja. Občine smo lani pozvali, naj jih predlagajo. Za določitev kopalnega območja mora biti izveden postopek, med drugim nekajletne meritve kakovosti vode. Obravnavamo 13 pobud, predvsem na severovzhodu države, kjer kopalnih območij zdaj ni. Nekaj novih bi lahko opredelili kmalu,« je na vprašanje Dela, zakaj niso za kopalna območja uradno opredelili tudi nekaterih kopališč ob Savi, Dravi, Savinji in drugih rekah, odgovorila Irena Rejec Brancelj z ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO). Priznava še, da bi to za Slovenijo verjetno pomenilo slabšo uvrstitev na evropski lestvici, vendar bi to bil po drugi strani dober opomin, da je za vode treba bolje skrbeti. Pa tudi tisti, ki se zdaj kopajo na neuradnih kopališčih, bi zaradi nadzora vedeli, v čem se kopajo. Za opredelitev naravnega kopalnega območja je še pogoj, da se je na njem moralo vsaj trikrat kopati 300 ljudi na dan.

Ljubljana bi imela vsaj tri

V ljubljanski občini so že pokazali zanimanje za ureditev več kopališč na Ljubljanici, Savi in Iščici, vendar so na MKO ugotovili, da je za to še prezgodaj, saj tretjina Ljubljane še nima urejene kanalizacije. Župan Zoran Janković se je verjetno malce zarekel, ko je napovedal kopanje v Ljubljanici leta 2012.

»Ali vi veste, kaj je bil razlog, da sem rekel, da se bom kopal? Zame je to pomenilo, da bo to mogoče, ko bomo uredili kanalizacijo na Barju in na Rakovi jelši. In ta zdaj teče vrhunsko. Dve najpomembnejši cesti – Zbašnikova in Pot na Rakovo jelšo – sta urejeni. Tudi stranske tečejo po vseh pravilih. Za 593 objektov je bilo 140 gradbenih dovoljenj, zdaj jih je 500. Preostala so v postopku. To je odgovor na to, zakaj sem rekel, da se bom kopal. Čakam na zaključek kanalizacije in mandata. Rad bi tudi, da se Špica dokonča. Da tiste ladjice premaknemo v Grubarjev kanal, kjer bo 12 privezov. Imamo evropska sredstva in lahko bi že začeli delati, ampak ne moremo, dokler ne podpišemo pogodbe. Prihodnje leto torej premaknemo ladjice in Špica bo popolnoma čista,« pravi zdaj Janković.

Mogoča nova kopališča tudi na vzhodu in zahodu

Predloge za nova kopalna območja je poslalo več občin. Predlagana so Velenjsko jezero, Škofja Loka, naravno kopališče ob Mariborskem otoku, Črnava, Rečica ob Savinji je predlagala kar osem območij, predlagan je tudi zadrževalnik Vogršček, kopališča pri Kobaridu, Tolminu, med predlogi pa je tudi jezero na Rakitni.

Zanimanje je veliko, sploh v razmerah, ko se družinski proračuni krčijo, bazenski kompleksi in zdravilišča pa vsem niso finančno dosegljivi.

Velike težave imajo tudi v Mariboru. Na edinem javnem poletnem kopališču na Mariborskem otoku naj bi kopalno sezono odprli 16. junija, a so veliko škode povzročile lanske poplave. Na naravnih kopališčih posledic poplav menda ni čutiti, saj je voda večino onesnažil preprosto odnesla, tako vsaj pravijo na MKO.