V vladnih cisternah je led

Dobruška vas, Škocjan – Zaradi nizkih temperatur je voda v tako imenovanih vladnih cisternah v romskem naselju v Dobruški vasi že ves teden zamrznjena. Ker vode ne morejo uporabljati v prehranske namene se Romi v teh mrzlih dneh spet napajajo v bližnjem potoku Radulja, ki pa je močno onesnažen.

Vlada je septembra na dopisni seji sklenila, da bo namenila 30.000 evrov za takojšnjo zagotovitev dostopa do pitne vode romski skupnosti v Dobruški vasi v škocjanski občini in Goriči vasi v občini Ribnica, ker da je zdravje ljudi resno ogroženo. Ribniški Romi so vladne cisterne odklonili, Romi v Dobruški vasi pa so sedem cistern sprejeli odprtih rok, a vode, ki jim jo sicer redno vozijo tamkajšnji gasilci, ne morejo uporabljati. Zvonko Brajdič, tamkajšnji Rom, ki so ga gasilci zadolžili, naj jih redno obvešča, kdaj je treba vodo z gasilskim avtomobilom pripeljati v naselje, pravi, da so njegovi rojaki popolnoma obupani, ker ne vedo, na koga naj se obrnejo, da bo problem rešen.

Vroča žerjavica

Pravi, da je klical na urad za narodnosti, a se mu direktor ne oglasi. Škocjanski župan Jože Kapler, ki za vladno vodo sicer ni odgovoren je povedal, da bo v torek na občini sestanek z odgovornimi, da bi vendarle poiskali rešitev. Hkrati je spet opozoril, da je občina že leta 2012 vsem Romom omogočila priključitev na javni vodovod, kar je sedem družin kategorično zavrnilo, devet družin pa je ponudbo sprejelo. Na vprašanje Dela, zakaj do zdaj še niso ukrepali, da voda v cisternah ne bi zmrzovala, kako nameravajo rešiti problem in predvsem kdaj, je direktor urada za narodnosti Stanko Baluh odgovoril, da je bilo do zdaj »veliko opravljenega ter da naj pokličemo Svet romske skupnosti (SRS), ker da so oni odgovorni za rešitev problema.

Več rešitev

Predsednica SRS Janja Rošer je povedala, da bo na torkovem sestanku navzoč tudi Baluh ter da od škocjanske občine pričakuje, tako kakor so obljubili predsedniku vlade Miru Cerarju ob njegovem obisku tega romskega naselja prejšnji mesec, vsestransko pomoč. Po njenem prepričanju obstaja več rešitev, in sicer da se cisterne ogrevajo z grelnimi žicami, za kar bi bilo treba zagotoviti elektriko. Rešitev vidi tudi v postavitvi zabojnikov, v katere bi namestili cisterne ali pa da se jih zakoplje v zemljo in bi vodo nato črpali s črpalkami. Meni, da bi bilo to še najprimerneje, saj bi bila voda zavarovana tudi pred močnim vplivom sonca čez poletne mesece.

Rošerjeva je povedala, da so od urada za narodnosti že prejeli 30.000 vladnih evrov, ki jih bodo porabili za prevoze vode in plačilo sedem cister. Te so kupili pri grosupeljskem podjetju Kocman inženiring in že odšteli tisoč evrov z DDV vred, zdaj pa čakajo še na to, da izdajo gasilci račun za prevoz vode. Za prevoz in enkratno polnjenje z vodo vseh sedem cistern bo treba odšteti 140 evrov.