Tiskane izdaje
Trbovlje – Trend stopnje tveganja revščine se je v Sloveniji lani prvič po koncu krize obrnil navzgor. Toda vsak sedmi Slovenec še zmeraj ni imel dovolj za dostojno življenje, vsak peti pa je bil izpostavljen tveganju socialne izključenosti. Ta najbolj ogroža Zasavce, medtem ko je stopnja tveganja revščine najvišja v Savinjski regiji. A kot narod smo pretežno še zmeraj zadovoljni z življenjem – najbolj na zahodu, najmanj na Koroškem.
Svoj lonček k vzrokom, da se je revščina v primerjavi z letom 2014 lani zmanjšala, čeprav komaj opazno, za 0,2 odstotka, pristavljajo na ministrstvu za delo. Poleg pozitivnih ekonomskih in gospodarskih gibanj, ki so pripomogla k dvigu razpoložljivega dohodka ter tudi k znižanju stopnje brezposelnosti s povečanim odlivom v zaposlitev, so po njihovem k pozitivnemu trendu pripomogle tudi spremembe socialne zakonodaje, s katerimi so dvignili višino socialnih prejemkov najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. Leta 2014 so pri odmeri pravic upoštevali bolj realni materialni položaj vlagatelja, razširili krog upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka; zvišali dodatek na otroka v enostarševski družini ... Mladi v Sloveniji se težko strinjajo z ministrstvom, saj se jim v primerjavi z odraslo populacijo še vedno piše dosti slabše.
Zadovoljni kljub
Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
Po dveh desetletjih je treba »tipičnega« slovenskega socialnega izključenca iskati v Zasavju, kjer najgosteje poseljen kraj šteje dobrih 17.000 ljudi, kjer je vsak peti upokojenec, vsak četrti brezposeln, splošna izobrazbena struktura pa precej nizka. Splošno razširjeno krilatico, da v Zasavju ne žive pretirano zahtevni ljudje, potrjuje statistika: čeprav prvi po tveganju, da vsak četrti postane socialno, kulturno in politično izoliran, Zasavci niso najbolj nezadovoljni državljani. Njihova ocena zadovoljstva je enaka slovenskemu povprečju, ki na lestvici od 0 do 10 znaša 7,1.
V državi je sicer kar 400.000 zelo zadovoljnih; to so pretežno prebivalci osrednje Slovenije, Gorenjske in Goriške. »Ujemanje« preteče socialne izključenosti in (ne)zadovoljstva je največje med Korošci: najmanj zadovoljni so (ocena 6,6), vsakemu četrtemu pa grozi, da izpade iz ene ali več dimenzij blaginjskega trikotnika država, trg, civilna družba, kot socialno izključenost pojmuje EU. Nasprotno se na Goriškem, kjer tudi vsakemu petemu že grozi socialna izključenost, še vedno veselijo življenja: dajejo mu najvišjo oceno.
Tveganju socialne izključenosti je bilo v državi lani sicer izpostavljenih le malenkost manj ljudi, kot je zelo zadovoljnih z življenjem: 385.000.
Na mesec za tisoč
Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
V resnici je dobrih 14 odstotkov Slovencev živelo že pod tem pragom: v središču države 59.000, v Podravju 50.000, ob Savinji 41.000 ljudi, v Primorsko-notranjski regiji 5000, v Zasavju 8000 ... Njihov neto razpoložljivi dohodek je padel pod 617 evrov na mesec na odraslega. Za primerjavo: odrasli Slovenec si za ta znesek lahko kupi dobrih 620 belih, 400-gramskih štruc kruha, ali približno tisoč pločevink oziroma pet hektolitrov piva, ali okrog 30 kilogramov boljšega pralnega praška ... Med osebami pod pragom revščine je bil skoraj vsak šesti slovenski upokojenec, vsak drugi brez dela in celo vsak petnajsti, ki delo ima ...
Z dobrimi sto evri več letnega neto razpoložljivega dohodka na člana gospodinjstva, kot znaša slovensko povprečje (8746 evrov), se lahko pohvalijo le na Obali in v osrednji Sloveniji, v Posavju in Pomurju je za prav toliko nižji. Pokojnine so v razpoložljivih dohodkih predstavljale več kot petinski delež, socialni prejemki dobro desetino, skoraj 60-odstotni delež pa odpade na dohodke iz zaposlitve.
S svojimi dohodki je lani v Sloveniji težko ali zelo težko preživela mesec tretjina gospodinjstev, preživetje ni delalo nobenih težav le 12 odstotkom. Vsako tretje gospodinjstvo je zelo težko poravnavalo stanovanjske stroške, vsako šesto pa je zaradi finančne stiske vsaj enkrat v letu zamujalo z njihovim plačilom. Približno toliko jih tudi ni moglo v roku vsaj enkrat v letu poravnati hipotek za stanovanje.
Da breme položnic za stanarino, elektriko, komunalne storitve ... narašča, zaznavajo tudi pri Rdečem križu Slovenije. V zadnjih petih letih so za položnice 33.150 posameznikom oziroma družinam namenili 3,26 milijona evrov. Samo lani je njihovo materialno pomoč prejelo 132.000 ljudi. Paketi s hrano, pralnimi praški in oblačili gredo v stotisoče kilogramov, približno desetina prejemnikov pomoči pa je starejših od 65 let.
Infografika: Delo
Mladi v še slabšem položaju
Tudi položaj mladih na Slovenskem, generacij, rojenih med letoma 1987 in 2001, je vse prej kot rožnat, številke o njihovi neperspektivnosti v statističnih podatkih poniknejo. Pilotni indeks, ki so ga oblikovali pri Mladinskem svetu Slovenije, kaže, da je položaj mladih v primerjavi z odraslo populacijo precej slabši in daleč od enakovrednega. Ne le da brezposelnost pesti dvakrat več mladih kot odraslih, 15 odstotkov jih že živi pod pragom revščine, pet odstotkov jih prejema denarno socialno pomoč in bolj ogrožajo tudi lastno zdravje: malenkost več jih kadi, kar dvakrat več kot odraslih pa jih uživa alkohol in prepovedane droge – te skoraj že vsak tretji (med odraslimi vsak sedmi).
»Lani smo opozorili na neizpolnjene obljube mladim, letos odločevalcem z indeksom mladih kažemo, kako se mačehovski odnos do mladih odraža v našem vsakdanjiku,« s prstom na državo kaže Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, in opozarja, da je država na področju raziskovanja in poznavanja položaja mladih v fazi priprav nacionalnega programa za mladino z raziskavo Mladina 2010 naredila pomemben korak, ki mu je žal sledila stagnacija.
