Tiskane izdaje
Stavba Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica je doživela že veliko sprememb – od uvajanja novih programov in njihovega ukinjanja do združevanja različnih šol in njihovega ponovnega razdruževanja. Zadnja sprememba, ki jo načrtuje šolsko ministrstvo, pa bi ustanovo, ki zdaj biva v njej, zadela v srce.
Vodstvo radovljiške ekonomske gimnazije in srednje šole (EGSŠ) je pred božičnimi prazniki prejelo neprijetno darilo. Z ministrstva so mu brez pojasnil sporočili, da z začetkom prihodnjega šolskega leta ukinjajo program ekonomske gimnazije.
Nad novico je bilo toliko bolj šokirano, ker program izpolnjuje vse kriterije za ohranitev določenega gimnazijskega programa. Ministrstvo za izobraževanje namreč hoče zmanjšati vpis na gimnazijske programe in preusmeriti otroke na srednje strokovne in poklicne šole. To je po svoje prav, saj 40 odstotkov populacije res ne spada v gimnazije, prikimava predsednik Sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov Jože Brezavšček.
Toda za radovljiško ekonomsko gimnazijo, na kateri Brezavšček poučuje telovadbo, to ne velja. V lanskem šolskem letu so njeni dijaki na maturi presegli povprečje maturitetnega uspeha dijakov na strokovnih gimnazijah oziroma so bili približno enako uspešni kot dijaki na splošnih gimnazijah. Imeli so tudi dva zlata maturanta.
Ker so devetošolci iz okoliških krajev na dnevu odprtih vrat pokazali veliko zanimanje za vpis v ekonomsko gimnazijo, je vodstvo šole ministrstvo za izobraževanje zaprosilo za vpis dveh oddelkov v prvi letnik šolskega leta 2013/2014. Odobrenega ni dobilo nobenega. Ravnateljica Ksenija Lipovšček je zaskrbljena: »Glede na to, da smo se od uvedbe splošne mature leta 1995 pripravljali in usposabljali za pripravo dijakov na maturo, se nam to zdi izjemna škoda.«
Politične spletke
Primer EGSŠ je toliko bolj zapleten, ker zaposleni menijo, da je odločitev ministrstva za ukinitev programa politično motivirana. Brezavšček vzrok vidi v nedavno ustanovljeni Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Ministrstvo si po eni strani prizadeva za združitev manjših šol, ker naj bi bilo njihovo poslovanje neracionalno, po drugi strani pa nekatere razdružuje.
V tej maniri je vlada potrdila sklep o izločitvi organizacijske enote gimnazije iz centra ESIC Kranj v samostojni gimnazijski zavod. »Ni pa verjetno naključje, da je nekdanji ravnatelj ekonomske gimnazije v okviru centra ESIC Kranj vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Jurij Šink. »Morda si pripravlja hlevček, ko ne bo več na ministrstvu,« ugiba Jože Brezavšček.
Ukinitev ekonomske gimnazije v Radovljici bi škodovala otrokom, ki so že izrazili zanimanje za vpis. Tisti iz Bohinjskega kota, Rateč, Kranjske Gore, Gorij, Bleda in Lipniške doline imajo dolgo pot že do Radovljice, kaj šele do Kranja. Bivati bi morali v dijaškem domu, kar bi bistveno povečalo ceno izobraževanja.
Kaj bi pomenila za zaposlene na šoli? »V obdobju štirih let bi bila odveč praktično tretjina učiteljev, zaradi česar bi bil ogrožen tudi obstoj šole,« se boji Brezavšček. Če bi šoli odvzeli ta program, bi jo verjetno zopet čakalo združevanje z radovljiško gostinsko in turistično šolo, ki ima tudi težave s pridobivanjem dijakov. »Prepuščajo nas trgu in pozabljajo, da gre za javno šolstvo.«
Vse več otrok z odločbami
Šele ko osnovnošolski odličnjaki pridejo v prvi letnik strokovne šole, se razblini iluzija o njihovi izjemnosti. »V enem od prvih letnikov ni bila uspešna tretjina dijakov,« pove socialna pedagoginja Ljuba Kapus.
Zaveda se, da bi se morala osredotočiti zlasti na delo z dijaki, toda šolsko svetovalno delo je zastavljeno vse bolj administrativno. Opozarja, da je vse več otrok z odločbami o usmeritvi – imajo primanjkljaje na področjih npr. duševnega zdravja in učenja –, hkrati pa narašča delež tistih brez odločb, ki se znajdejo v hudih stiskah. »Naši otroci so povprečno v bistveno težjem socialnem položaju kot drugod po državi,« strne glavno ugotovitev interne raziskave.
Žarek upanja za ohranitev ekonomske gimnazije je posijal po izredni seji v državnem svetu prejšnji teden, kjer se je ravnateljici Kseniji Lipovšček uspelo dogovoriti o nadaljevanju pogovorov. Toda po včerajšnjem sestanku pri ministru za izobraževanje Žigi Turku, kamor je prišla z radovljiškim županom, jo zopet obhaja negotovost. Minister Turk ji je namreč obljubil le, da bo vse jasno z objavo razpisa za vpis v srednje šole 22. januarja.
Sedimo za mizo in se preštevamo
Radovljiško ekonomsko gimnazijo bremeni še en ukrep ministrstva za izobraževanje, ki sivi lase tudi vodstvom drugih gimnazij po državi. Čeprav je minister Turk v torek napovedal umik spremembe standardov in normativov za osnovne in srednje šole, tudi pri Svizu ne vedo, ali je umik dokončen, ali so spremembe zgolj zamrznjene za čas politične krize.
Vladna pogajalska stran je zaposlenim v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ponudila dve možnosti spremembe standardov in normativov. Po prvi bi se učiteljem povečala tedenska učna obveznost za štiri ure, hkrati pa bi se dopustilo zmanjšanje učne obveznosti za do sedem učnih ur. Če bi šole izbrale to možnost, jim predvidoma ne bi bilo treba odpuščati zaposlenih. Po drugi možnosti bi se tedenska učna obveznost povečala za dve uri, čemur bi sledilo odpuščanje in nižanje plač.
Za srednje šole bi bila najbolj sprejemljiva prva možnost, vendar se tudi ob njeni uveljavitvi ne bi mogle izogniti odpuščanju. »Noben ravnatelj ni tako neumen, da bi z začetkom novega šolskega leta imel pet ljudi s tedensko učno obveznostjo 17 ur, če bi bistveno več prihranil pri zaposlitvi samo štirih učiteljev, ki bi poučevali 24 ur,« pojasnjuje Brezavšček.
Učitelji, ki bi tedensko poučevali 17 ur bi bili še vedno zaposleni za polni delovni čas, le da bi prejemali nižjo plačo, delodajalec naj bi jim polno pokril tudi prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, zagotavlja ministrstvo. »A v tej krizi je vprašanje, kako dolgo bi to še trajalo,« je bil še pred torkovim naznanilom ministra Turka skeptičen Brezavšček.
Umik normativov gor ali dol, šolniki in njihovi sindikalni predstavniki imajo dovolj finančnih rezov v vzgojo in izobraževanje. Učitelji so že aprila lani pristali na znižanje plač v zameno za ohranitev standardov in normativov.
»V zadnjih sedmih letih je samo v srednjih šolah delo izgubilo okoli 700 učiteljev. Floskula, da so naše službe zagotovljene, sploh ne drži. Ljudi je strah. V zbornici sedimo za isto mizo in se preštevamo,« je nazoren Brezavšček. Zato se bodo tudi zaposleni na radovljiški ekonomski gimnaziji in srednji šoli pridružili splošni stavki.
