V zdravstvu z malo denarja delajo čudeže

Tako menijo ekonomisti in poslovodni delavci v zdravstvu, ki so se danes srečali na 25. strokovnem srečanju Portorožu.
Objavljeno
24. maj 2018 16.45
Posodobljeno
01. junij 2018 11.30
25. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu. FOTO: Delo
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar
»Da v zdravstvu z malo denarja, ki ga imajo na voljo, delajo čudeže, je bilo ključno sporočilo srečanja ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu. To je v Portorožu potekalo pretekli teden.

Na okrogli mizi, ki jo je vodila novinarka Dela Brigite Ferlič Žgajnar, sodelovali pa so Aleš Šabeder, direktor ljubljanskega kliničnega centra, Mirko Stopar iz ministrstva za zdravje, Radivoj Nardin, direktor izolske bolnišnice, Ksenija Špiler Božič iz podjetja BB Consulting, Irena Vatovec direktorica zdravstvenega doma Postojna in Franc Hočevar, dolgoletni direktor URI Soča, je bilo izpostavljeno, da so managerji v javnih zdravstvenih zavodih bistveno bolj učinkoviti, kot jih vidi gospodarstvo in širša javnost.

Primerjava s primerljivimi bolnišnicami v tujini namreč kaže, da je večina slovenskih bolnišnic popolnoma primerljiva po učinkovitosti, nikakor pa ne na področju prihodkov in po plačah na ravni vseh zaposlenih.

Cene zdravstvenih storitev so nominalno še vedno 10 odstotkov nižje, kakor so bile v letu 2009, ko se je začela gospodarska kriza. Kljub temu, da se cene zdravstvenih storitev nižajo, pa v Društvu ekonomistov v zdravstvu izpostavljajo, da smo ohranili kompletno košarico zdravstvenih pravic.

Dvigu stroškov plač v zdravstvu ni sledilo financiranje v ceni zdravstvene storitve, kar na nacionalni ravni predstavlja več kot 100 milijonov evrov primanjkljaja. Opozarjajo, da pomanjkanje sredstev v zdravstvu vodi v siromašenje opreme za delo in padec kakovosti. Veliko omejitev za izboljšanje poslovanja je v zakonodaji, zato managerji v zdravstvu predlagajo spremembe.

Potrebe Slovencev po zdravstvenih storitvah so vse večje (v letu 2017 je bilo 650.000 obiskov zdravstvenih ustanov več kot v letu 2009). V javnih zdravstvenih zavodih so dolžni uvajati nove metode zdravljenja na vseh področjih, kar sicer pomeni dražje, vendar učinkovitejše zdravstvo, kar je v prid predvsem slovenskemu prebivalstvu. Zahteve in pričakovanja slovenskega prebivalstva po kvalitetnih zdravstvenih storitvah, ki so primerljive s storitvami v evropskem zdravstvenem prostoru so vse večje, v bolnišnicah pa se ubadajo z odhodi zaposlenih. Razlogi za to so večplastni, glavna razloga pa sta v egalitarizmu plačnega sistema, togosti sistema javnega sektorja in medsebojnih odnosih znotraj posameznega javnega zavoda.

Vodstva in zaposleni v javnih zdravstvenih inštitucijah se zavedajo, da je obvladovanje temeljnih načel delovanja organizacije, kot so organiziranje, načrtovanje, vodenje in nadzor, bistveno, za učinkovito delovanje javnih zdravstvenih zavodov (JZZ).
 

Sporočila drugega dne srečanja

 
Ekonomisti so politikom in odločevalcem dejali, da brez politično usklajenega dokumenta, ki bo veljal ne glede na to, kdo bo na oblasti, se zdravstvo ne bo moglo razvijati. Predsednica ekonomistov v zdravstvu Helena Ulčar Šumčić v imenu društva poziva politiko, da se pripravi poenotena strategija slovenskega zdravstva.
 
Postaviti je potrebno jasne pristojnosti in odgovornosti znotraj posameznih akterjev in med posameznimi akterji v zdravstvu torej med ministrstvom za zdravje, ZZZS in izvajalci.
 
Centralizacija informacijskega sistema na ravni vseh deležnikih v zdravstvu je nujna. Predlagajo da se na ravni ministrstva ustanovi projektna skupina z izkušenim projektnim vodjem, ki bo pripravila dokument za odločitev na vladi glede projekta in financiranja.
 
Ključno vlogo pri načrtovanju zdravstvenega sistema bo imela povezanost primarnega in sekundarnega nivoja in sodelovanje na področju napotovanja pacientov.
 
Pri spremembi sistema zdravstvenega varstva bo treba upoštevati z ustavo predpisan sistem socialnega zavarovanja, Bismarcov model, ki je na tem delu Evrope prisoten tako v Slovenji kot v naših sosednjih državah.