Tiskane izdaje
Udeleženci tribune so se strinjali, da je pomembno, da novinarji pri reševanju položaja honorarnih sodelavcev stopijo skupaj. Pri tem morajo svojo vlogo opraviti tudi uredniki.
20:20
Zaključne misli tribune: »Novinarji, prekerci vseh dežel, združite se!«; »Zaostriti boj!«
Novinarka Dela Tanja Starič je pozvala k podpisovanju peticije pod zahteve pogodbenih sodelavcev v medijih, ki jih objavljamo v PDF obliki pod člankom. .
20:10
Sindikalist Iztok Jurančič: »Treba se je vsesti tripartitno - država, mediji in sindikat.«
Brankica z mirovnega inštituta: »Novinarji se vsakodnevno soočajo s trdimi partnerji, ne znajo pa se postaviti zase.«
Udeleženec Anže: »Kdaj se je zgodilo, da so uredniki sami sprejeli to, da zanje delajo honorarci z vsemi elementi delovnega razmerja, ne da bi urednik zahteval zaposlitev zanje?«
20:05
Honorarni sodelavci na tribuni se sprašujejo, ali jim bo kdo plačal poročanje in tvitanje s tribune.
20:00
Goran Lukić:
Kolega s Siol.net je govoril o drogi do novinarstva - da so novinarji strastni do svojega poklica in ga radi opravljajo. Naslednja stopnja je volontersko novinarstvo. Tako ne gre.
19:53
Ženja Leiler:
Ne morem verjeti, da se v nekoč največji medijski hiši uredništvo ne more postaviti za svoje honorarne kolege. To je nezaslišano!
19:46
Barbara Kresal:
»Pravica do sindikalnega povezovanja je temeljna. Novinarji imajo vse instrumente v rokah, naj jih uporabijo. «
»Novinarji z redno zaposlitvijo naj podprejo honorarne sodelavce. «
19:44
Jože Vogrinc:
»Novinarji ste presenetljivo tiho o svoji situaciji. Zgodbe, ki jih tukaj poslušamo, so za nekaj filmskih scenarijev.«
»Pravna pomoč bi morala biti omogočena.«
19:40
Goran Lukić, ZSSS:
»Vsaka medijska hiša in vsak primer kršenja delavskih pravic naj se izpostavi javno. ustvariti se mora kritična masa, s skupnim izhodiščem, da se bo kaj spremenilo. Povezati je treba zgodbe v vzorec.«
19:35
Na Delu nimamo pravega sogovornika. Kolegij je le tehničen, uprava začasna.
19:30
Na RTVS nimaš možnosti izbire, kako boš delal. Novinarske pogodbe ne dobiš več, le še avtorsko.
19:20
Na Dnevniku so honorarni sodelavci doslej delali brez pogodb. Zdajšnje pogodbe pa jim ne zagotavljajo nobene pravne varnosti. Če pogodbe ne bodo podpisali, bo Dnevnik z njimi prekinil sodelovanje.
19:15
Ženja Leiler, direktorat MK za medije:
»Brez zaostritve taktike boja ne bo šlo. Da ne gre za medgeneracijski spor, se ne strinjam.«
»Če med novinarji ne bo medsebojne empatije, boj ne bo uspešen. Potrebno je stopiti skupaj.«
18:58
Barbara Kresal, profesorica delovnega prava:
»Edino ustrezen ekonomski položaj novinarjev je ustrezen položaj za svobodo govora.«
»Prekarizacija se gleda kot spor med generacijami, ali kot spor med redno zaposlenimi in honorarnimi sodelavci. To ni prav. Vsi so v enakem položaju. Morajo se povezati in stopiti skupaj.«
»Gre za neoliberalizem, ki želi nadvladati celotno družbo. Gre za nedostojno življenje pogodbenikov.«
»Zahtevati nekaj, kar ti pripada, je nujno. Kriza je izgovor, denarja je še.«
»Novinarji so tudi sami krivi, da so dopuščali delo dolga leta v takšnih razmerah. Povezati se morajo in organizirano zahtevati svoje pravice.«
18:50
Jože Vogrinc (sociolog na filozofski fakulteti):
»Kar tu branimo je prihodnost naše družbe. Mediji so ideološki aparat kapitala.«
Potencialne možnosti za izboljšave:
1. ideja o socialnem podjetništvu,
2. ločiti informacijske medije od komercialnih-oglaševalskih medijev, kar bo zagotovilo svobodo govora,
3. zakonodajo informativnih medijev približati statusu javnih zavodov.
18:46
Gašper Lubej (Siol.net):
»Če ni svobode govora ni demokracije. Če bodo novinarji tako slabo plačani, se težko pogovarjamo o svobodi govora.«
18:40
Sonja Grizila (Krater):
»Za kolege, ki niso imeli za kruh, in so še vedno delali, smo zbirali denar. Ob stečaju honorarci niso prejeli nič.«
18:38
Edi Mausar, predstavnik sekcije pogodbenih delavcev RTVS, je orisal razmere na nacionalki.
• Problem je v tarifah, ki si jih vsak razlaga po svoje. Samo na informativnem programu so stvari urejene, v drugih programin ne.
• Računsko sodišče je RTV naložilo, naj uredi razmere in sanira stanje glede zaposlovanja novinarjev.
• 167 novinarjev naj bi zaposlili v roku dveh let. V 95 odstotkih je bilo tej zahtevi zadoščeno.
• Na našem zavodu je polno anomalij. O bolniški, dopustu, malici, potnih stroških ne moremo govoriti.
18:25
Samo Petančič, predstavnik sekcije pogodbenikov na Delu je predstavil razmere pogodbenih delavcev v medijski hiši Delo:
• Okoli 30 rednih honorarnih sodelavcev, ki opravljamo enak obseg in vsebino dela kot redno zaposleni. Večina nas je tu že 5, 7, 10 let.
• Septembra 2012 smo ustanovili sekcijo honorarnih sodelavcev. Upravi smo predlagali podpis sporazuma, ki bi za nas pomenil postopno urejanje minimalnih delavskih pravic (bolniška, dopust), za podjetje pa zmanjšal pravna tveganja. Uprava je sporazum zavrnila. Zavrnili so tudi podpis pogodbe, v kateri bi se med drugim zapisalo: obseg delovnih obveznosti, višina honorarja, bolniška in dopust.
• Večkrat so nam znižali honorarje - v primerjavi z lanskim letom zaslužimo od 200 do 400 evrov manj, kar pomeni, da potem ko sami plačamo prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, nam ne ostane niti minimalna plača.
• Edina pobuda, ki je v tem času prišla s strani uprave, je zaposlitev preko agencije ali nekega druega podjetja, s čimer bi se uprava povsem znebila pravnih tveganj - če bi na agencijo pristali, bi s tem izgubili možnost tožbe za ugotavljanje elementov delovnega razmerja.
• Nekateri kolegi se v zadnjem času soočajo z neupravičenimi pritiski, celo mobingom.
18:15
V dvorani Kuda so si udeleženci tribune ogledali kratki film s sporočilom: Metoda prekarizacije, ki so jo uvedli v gradbenem sektorju, se zdaj seli na medijski trg in ogroža celotno generacijo mladih, kreativnih ljudi.
18:00
V Kudu France Prešeren se je začela javna tribuna z naslovom »Upor pogodbenikov«, na kateri bodo zbirali podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v medijih. Pogovor bo vodila novinarka Dela Tanja Starič.
Na tribuni sodelujejo: Edi Mausar, predstavnik sekcije pogodbenih delavcev RTVS; Samo Petančič, predstavnik sekcije pogodbenikov na Delu; Gašper Lubej, samostojni novinar na Siol.net; Borut Bernik Bogataj, odvetnik in poznavalec avtorskega prava; Barbara Kresal, profesorica delovnega prava na Fakulteti za socialno delo; Ženja Leiler, direktorat MK za medije; Sonja Grizila, predsednica sindikata OSAT pogodbenih sodelavcev Krater Media; Jože Vogrinc, sociolog kulture medijev na filozofski fakulteti in ISH; Goran Lukić, ZSSS.
»Vrnite Grkom javno RTV!« Kaj pa Slovencem?
17:00
Protestnega shoda je konec.
Za podrobnejše razumevanje okoliščin protesta, preberite današnjo kolumno Tanje Starič. Med drugim pravi: »Kar se je zgodilo v Grčiji, jasno potrjuje omejenost politične pameti. Ki nacionalni medij razume zgolj kot prevodnik interesov vsakokratne oblasti. Tudi v Sloveniji so takšni vzorci zelo dobro znani.«
16:40
V grškem veleposlaništvu ni nikogar. Protestniki bodo vseeno izročili pismo z zahtevami, ki so jih novinarji predali tudi evropski komisiji.
Grško vlado in evropsko komisijo kot sestavni del trojke so pozvali, da se vzdrži ukrepov, »ki spodjedajo temelje demokratične družbe v Grčiji in s tem EU«. Od evropske komisije zato v DNS pričakujejo, da se EK do protidemokratičnih procesov v Grčiji opredeli »in kot garant temeljnih demokratičnih pravic, na katerih je utemeljena EU, nemudoma ukrepa«.
16:30
Protestniki nadaljujejo shod do grškega veleposlaništva v Trnovskem pristanu 16.
16:15
Na protestnem shodu Društva in sindikata novinarjev Slovenije ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v podporo zaposlenim na grški RTV (ERT) se je ob 16. uri zbralo med 30 in 50 ljudi.
Protest je miren. Dogajanje spremljata tudi dva policista.
Zbrane je nagovoril predsednik Društva novinarjev slovenije Matija Stepišnik in opozoril na nevzdržno intervencijo v grško RTV.
»Pod pretvezo varčevalnih ukrepov in po diktatu trojke je grška vlada nezakonito, samovoljno in enostransko posegla v obstoj javne radiotelevizije, kar je hkrati tudi poseg v pravice državljanov, ki jih številni mednarodni dokumenti opredeljujejo kot temeljne človekove pravice in politične svoboščine državljanov v demokratičnih družbah,« je dejal Stepišnik.
»Od grške vlade zahtevamo, da nemudoma prekliče odločitev o ukinitvi javne ERT, da ponovno vzpostavi pogoje za njeno oddajanje in omogoči novinarjem in drugim zaposlenim, da se vrnejo na delo. O nujnih spremembah v strukturah javnih medijev morata v odprti javni razpravi spregovoriti stroka in civilna družba, ne pa zaprti politično-kapitalski krogi,« je poudaril Stepišnik. 16:00
Shod se je začel pred predstavništvom evropske komisije v Sloveniji na Bregu 14 v Ljubljani in se bo nadaljeval do grškega veleposlaništva v Trnovskem pristanu 16.
»Kakovosten javni servis je eden od pogojev za normalno demokratično delovanje družbe. Gotovo je, da javni mediji danes ne morejo več delovati, kot so nekoč, in so tudi v njihovem ustroju potrebne spremembe. A poseben pomen, dodana vrednost za družbo in demokracijo ter s tem osnovna funkcija javnega medija je tudi in predvsem pokrivanje in odpiranje tem, za katere v komercialnih medijih ni ne prostora ne posluha. Zato je ukinjanje javne RTV še toliko bolj nedopustno in škodljivo,« so zapisali v DNS.
***
Društvo in sindikat novinarjev Slovenije ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v Ljubljani pripravljata protestni shod podporo zaposlenim na grški RTV (ERT).
Ob 18. uri pa bo v Kudu France Prešeren še javna tribuna z naslovom »Upor pogodbenikov«, na kateri bodo zbirali podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v medijih.
Pogovor bo vodila naša novinarka Tanja Starič, na njem pa bodo sodelovali predstavniki pogodbenih delavcev in sindikatov različnih medijskih hiš in drugi poznavalci širšega medijskega področja. V okviru tribune bo Sindikat novinarjev Slovenije zbiral podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v medijih, ki nosijo naslov Ustavimo diskriminacijo in degradacijo poklica.
Grško vrhovno upravno sodišče je sicer v ponedeljek z začasno odredbo ustavilo sklep vlade, da zapre državno radiotelevizijo ERT, in odredilo ponovno odprtje televizije, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija. Protestni shod v podporo grškim novinarjem v Ljubljani kljub temu bo.
