Varno in kakovostno življenje v domačem okolju

Ljubljana – Potreba po skrbi za samostojno in kakovostno preživljanje v jeseni življenja narašča. Tistim, ki svojega doma ne želijo zapustiti, občine zagotavljajo pomoč pri vsakdanjih opravilih, gospodinjstvu in ohranjanju stikov z okolico.

Ena od možnosti, s katerimi si lahko pomagajo starejši oziroma njihovi najbližji, je pomoč na domu. Do nje so upravičeni tisti, ki lahko živijo v svojem okolju, vendar zaradi starosti ali hujše invalidnosti ne morejo skrbeti zase, svojci pa tudi nimajo možnosti za njihovo oskrbo ali nego. Ta mehanizem formalne oskrbe je prilagojen potrebam upravičencev, saj zajema pomoč pri dnevnih opravkih, gospodinjstvu in ohranitvi socialnih stikov.

V gospodinjski del so všteti prinašanje enega toplega obroka ali nakup živil zanj, pomivanje posode, postiljanje, osnovno čiščenje bivalnih prostorov in odnašanje smeti, medtem ko pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih obsega pomoč pri oblačenju, umivanju, hranjenju in drugih osnovnih potrebah.

Pomanjkanje kadra

Kot pojasnjuje strokovna sodelavka inštituta za socialno varstvo Simona Smolej Jež, je tako pri pomoči na domu kot v domovih za starejše težava pomanjkanje kadra. Prejemki zaposlenih so namreč nizki, psihične in fizične obremenitve pri delu pa velike. Kadrovska stiska bo še hujša, saj se prihodnje leto uvaja sistemska storitev osebne asistence. Z ocenami, koliko kadra primanjkuje, ne razpolaga, vendar dodaja, da ustanove in društva, ki se s tem ukvarjajo, težko pridobivajo nove zaposlene.

V eni občini brez doplačil

Na inštitutu, kjer že desetletje spremljajo izvajanje tovrstne pomoči na domu, so z zadnjo analizo, za leto 2015, ugotovili, da v okviru javne službe ni bila organizirana samo v eni od 212 občin. Povprečna cena enourne storitve je bila takrat 5,11 evra, ob sobotah osem centov več, ob nedeljah pa 1,49 evra več. Celotna sredstva za storitev so v tem letu znašala nekaj manj kot 22 milijonov evrov; v Odrancih je bila za uporabnike celo povsem brezplačna. Najcenejše storitve so bile, gledano regionalno, na Goriškem (4,37 evra), največ so zanje morali plačati na jugovzhodu države (5,79). Tisti, ki si storitve ne morejo privoščiti, lahko sicer na centru za socialno delo zaprosijo za oprostitev plačila. Storitve so bile najdražje v Vodicah (8,43 evra), Škocjanu in Šmarjeških Toplicah (8,2) ter v Domžalah (8,09). Najmanj so doplačali na Polzeli (2,76), pri Benediktu, v Cerkvenjaku, Lenartu ter v občinah Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana in Sveti Jurij ob Ščavnici (vse po 2,81).

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Na ta izziv oziroma neskladnost naj bi med drugim odgovoril zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga že dalj časa pripravlja ministrstvo za zdravje. Predvideva, da bodo storitve domske oskrbe iz javnih virov financirane 70-odstotno. Ministrstvo želi dolgotrajno oskrbo deinstitucionalizirati ter tako v prihodnje uravnotežiti izdatke za institucionalno varstvo in oskrbo na domu. Po novem bi nekdo, ki danes zanjo plačuje okrog 480 evrov, lahko plačeval manj kot 300, tisti, ki imajo najvišje dodatke za pomoč in postrežbo, pa bi plačevali več. Zakon bo hkrati spodbujal razvoj mreže izvajalcev tovrstnih storitev in uredil pravice neformalnih oskrbovalcev, kot so člani družine.

**

Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili.

Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..