Tiskane izdaje
Črna na Koroškem – Na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem, kjer se bohoti najstarejša slovenska lipa, stara okoli 800 let, je občina Črna na Koroškem pripravila tradicionalno srečanje pod lipo. Prvič v zgodovini srečanj je bila slavnostna govornica ženska, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Srečanje, ki se ga je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, se je zaželo z modrovanjem pod lipo, na temo Brez-mejne svobode. "Odprli smo pomembno temo - svobode, absolutne, relativne, v vsakdanu, v medijih, na spletu in se dotaknili njenih omejitev - v glavah in v resnici, še zlasti o trenutku, ko smo pred dvema dnevoma, po šestindvajsetih letih samostojnosti, dočakali odločitev o arbitraži, o meji s sosedo, ko smo previharili mnoge ujme v odnosih; od najboljših do ohlajenih, napetih in kdaj celo zglednih," je na Ludranskem vrhu izjavila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Izrazila je zadovoljstvo, da je slovenska oblast v prvih odzivih po arbitražni določitvi izrazila pripravljenost sodelovati pri urejanju položaja vsakega posameznika, ki je z odločitvijo arbitražnega tribunala ostal zunaj meja naše domovine.
Pahnjeni čez rob
"Veselijo nas informacije o ekonomskem napredku družbe in zmanjševanju števila brezposelnih, o tem, da je Slovenija skupaj z Norveško do otrok najprijaznejša država na svetu, pa čeprav vemo, da ji močno pomagajo tudi številne nevladne in humanitarne organizacije, veselijo nas uspehi gospodarstvenikov, znanstvenikov in raziskovalcev ter mladih talentov, vendar nas obenem žalostijo vse zgodbe ljudi, ki so bili ali so potisnjeni na rob preživetja ali celo pahnjeni čez rob. Nekateri celo v smrt, ko niso videli izhoda v svoji človeški stiski, največkrat povzročeni z nepoštenjem in prevarami vseh vrst. Prav na tej točki se pokaže pravi obraz družbe," je opozorila slavnostna govornica in predlagala ničelno toleranco do nepoštenja, brezobzirnih delodajalcev, goljufov in prevarantov, ki po njenih besedah v žepe brezvestno tlačijo skupno bogastvo rodov delavcev in kmetov.
"Nikdar ne bomo uspeli oblikovati dovolj natančne zakone, ki jih ne bi nekateri obšli, lahko pa vendar jasneje v družbi povemo, da tega ne bomo prenašali. Če želijo s svojim početjem nadaljevati, naj si izberejo 'planet Niga' in tam živijo brez vsakršnih družbenih norm in obveznosti do drugih ali skupnosti. Ne želimo jih pri nas, v naši domovini, v Sloveniji, kjer smo cenili in cenimo vsakega človeka, ne glede na to, kje je bil rojen, kako bogati so bili ali so njegovi starši, h kateri narodnostni ali etnični skupnosti pripada in kateri veroizpovedi ter katerega spola je in kam je namenjen," je izjavila na Ludranskem vrhu in požela aplavz zbrane množice.
Iz Dubrovnika na Ludranski vrh
Predsednik države Borut Pahor, ki je v Črno prišel naravnost iz Dubrovnika, je zvest prijatelj Najevske lipe. "Rad prihajam. V devetdesetih letih sem si želel, da bi to ostala tradicija, kot je bila zamišljena takoj po osamosvojitvi. Spominjam se prvega srečanja, ko so dejansko prišli k lipi vsi, iz različnih političnih taborov, ki so takrat enotno nastopili za samostojno Slovenijo. V Črni so si želeli, da bi bilo temu tako vsako leto. A v slovensko politiko so se prehitro spet vrnili potrebni in nepotrebni prepiri in ta tradicija ni vzdržala. Nič zato. Na tem srečanju se zdaj srečujejo ljudje od vsepovsod. Večinoma res Korošci, a tu so tudi Primorci," je rekel pri lipi Borut Pahor, ki je razmišljal tudi o svobodi posameznika. "Izvor vseh razmišljanj o svobodi je tako imenovano zlato pravilo: Ne stori nikoli nikomur tistega, kar ne bi želel, da nekdo drug stori tebi. Tudi moja svoboda ima meje," je opozoril Pahor.
O svobodi je pod lipo razmišljaj tudi Ahmed Hammod, begunec iz Iraka, ki šele po prihodu v Slovenijo čuti razliko, kaj pomeni, da se lahko varno in svobodno sprehaja po ulicah in živi življenje brez strahu pred nevarnostjo. Petra Čas, predsednica okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je menila, da je najpomembnejša tista svoboda, ko je lahko človek pomirjen sam s seboj. Direktor zaporov na Dobu Bojan Majcen pa je razmišljal, kaj pomeni svoboda po tem, ko si zaprt. Miro Prodnik je odgovarjal na vprašanje, ali je morda umetniška svoboda tista, ki posamezniku omogoča še največ svobode. "Ne vem," je odgovoril Prodnik, ki umetniško ustvarjanje deli na dva dela; na terapijo in svobodno umetniško ustvarjanje.
