Tiskane izdaje
Ljubljana – Kakšne varuhe, zagovornike pravic in zastopnike imamo pri nas? Najbolj poudarjen je gotovo varuh človekovih pravic, zdaj nastaja še samostojni organ zagovornik načela enakosti, lani je začel delovati varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Preverjali smo, koliko podobnih organov imamo in s kakšnimi dosežki se lahko pohvalijo.
Za povečavo kliknite na fotografijo.
Predsednik republike je včeraj začel posvetovanja s poslanskimi skupinami o kandidatih za mesto zagovornika načela enakosti. Doslej je to funkcijo opravljal Boštjan Vernik Šetinc, po novem pa se bo to, kot pravi, »uradniško delovno mesto« končno preoblikovalo v nov in samostojni organ. Doslej je to institucijo spremljala zla usoda, saj so jo dojemali kot del političnega plena in je od sebe dajala strokovno neverodostojna stališča, opisuje Vernik Šetinc.
Tako kot zagovornika tudi varuha človekovih pravic izvoli državni zbor na predlog predsednika republike. Izmed vseh je prav zadnji mogoče najpomembnejši organ, saj je določen z ustavo. Ker omejuje samovoljo pri poseganju v človekove pravice in temeljne svoboščine, ga ni mogoče primerjati s področnimi varuhi (prehrane, medijev ...) ali zastopniki pravic, pravijo v tem uradu.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Foto: Uroš Hočevar/Delo
»Varuhovo glavno sredstvo je moč argumenta. S strokovnostjo in prepričljivo argumentacijo ter vztrajanjem dosega manjše in večje uspehe.« Kot uspeh si štejejo sprejetje zakona o duševnem zdravju, na katerega smo čakali dolga leta, državni zbor pa je prav tako na njihovo pobudo priporočil občinam, naj vsem zagotovijo dostop do pitne vode in sanitarij. Romi v najrevnejšem predelu Žabjaka so tako dobili cisterno vode.
Od odprtja šole
Toda zagovornik načela enakosti meni, da je pri strukturi človekovih pravic še vedno nekaj lukenj: nimamo nacionalne inštitucije za človekove pravice – ne gre za varuha, ki spremlja stanje in ozavešča, ampak za nekoga, ki ima celosten pogled. Prav tako nam manjkata institucija za varstvo otrokovih pravic in formalizirani zagovornik otrokovih pravic, ki bi zagotavljal informacije o postopkih, kakršen je ločitev.
Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti. Foto: Leon Vidic/Delo
Tudi sam je pri svojem delu naletel na ovire. »Na prvi pogled se mi zdi, da sem v šestih letih dosegel le to, da se moje delovno mesto ukinja in da bo vendarle nastala neodvisna institucija. Moja vizija je bila – in je še – vzpostavitev sistema, ki bo preprečeval diskriminacijo in spodbujal spoštovanje pravice do enake obravnave.« Tudi če bomo institucijo vendarle dobili, je to bolj klavrna uteha, saj smo zaradi zaostanka v »srednjem veku«, celo v primerjavi s Kosovom, BiH in Gruzijo, je slikovit Vernik Šetinc.
Njegov temeljni dosežek je analiza izhodiščnega stanja, ki je slabo. Za ključne probleme je predlagal rešitve, a niso naletele na plodna tla. K njemu je priromalo zgolj od 70 do 100 zadev na leto, kar da je zastrašujoče, saj je diskriminacije v resnici precej. »Žrtve nimajo zaupanja, da jih je država sposobna zaščititi. To, da zaznamo le nekaj mehurčkov iz blatnega jezera, skeptikom služi za izgovor, da problemov ni ali da si jih nekateri celo izmišljamo, da bi upravičili svoj obstoj, 'vlekli' denar od države, načenjali nepomembne teme.«
Varuhi v zdravstvu,
Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Foto: Mavric Pivk/Delo
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je bil pri svojem delu, kot kaže, med bolj uspešnimi. Pravi, da je uresničil vse naloge, prav tako stalno promovira pozitivne prakse, spremlja deležnike v verigi preskrbe in ugotavlja sume nepoštenih ravnanj. Januarja je mnoge predal Agenciji za varstvo konkurence in med drugim preprečil najmanj pet poskusov nepoštenih praks. Medtem pa je agencija, ki jo omenja, lani posegla na energetsko področje – obravnavala je Gen-I in Elektro Energijo, ter odobrila koncentracijo Pivovarne Laško in Heinekena.
Prva pomoč za potrošnike
Zveza potrošnikov varuje interese potrošnikov zlasti do večjih ponudnikov storitev: bank, zavarovalnic, zdravstva in komunale. Za mnoge so prvi akter pri reševanju problemov in na leto prejmejo več kot 5000 vprašanj nečlanov. Med ključnimi dosežki so primerjalni potrošniški testi (na leto objavijo 40 testov za več kot 400 izdelkov), ki »pogosto dokažejo, da ne znamka ne cena velikokrat nista zagotovili za kakovost«.
Breda Kutin, predsednica zveze potrošnikov. Foto: Blaž Samec/Delo
Med njihovimi nedavnimi uspehi je prvi skupinski nakup energije Zamenjaj in prihrani, s katerim je dobavitelja zamenjalo več kot 12.000 gospodinjstev. Vložili so tožbo za uveljavitev pravic oškodovanih kreditojemalcev v primeru »oderuških« kreditov. Ukvarjali so se še s problematiko kreditov v švicarskih frankih ter s pobudo za ureditev problematike SMS-klubov.
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalecev in poslušalcev RTV Slovenija. Foto: Ljubo Vukelić/Delo
Za pravice gledalcev in poslušalcev RTVS skrbi Lado Ambrožič, ki je v dobrih treh letih mandata poskrbel za pozicioniranje varuha v hiši, programskem svetu in javnosti. Zaupanje odjemalcev RTV-vsebin se je okrepilo, pravi. Vplival je na izboljšanje spoštovanja zakona, ki se nanaša na programske standarde in poklicna merila, izboljšala se je tudi raba slovenščine.
