Vasi, ki so jih hoteli izbrisati

Dokumentarec: Vžgano v spominih, epska pripoved preživelih, ki v času nacionalizmov trka na vest.

Objavljeno
19. februar 2017 17.32
Vžgano v spominih
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Šmarje – »Največkrat se je zgodilo na nedeljo, ko je sijalo sonce. Nacisti so za enega padlega nemškega vojaka ustrelili ali obesili 11 domačinov, požgali vas, ljudi pregnali ali jih odpeljali v taborišča,« sta povedali Nadja Velušček in Anja Medved, soavtorici dokumentarca Vžgano v spominih, ki so ga premierno predstavili v Šmarjah nad Koprom.

Usoda izbrisanih vasi se je ponavljala v Posočju, v Brdih, v okolici Trsta, na Krasu, v Istri, Brkinih, zaledju Reke ... Na tem območju so med drugo svetovno vojno najprej fašisti in zatem še huje nacisti delno ali v celoti požgali več kot 250 vasi, pobili več kot tisoč ljudi in jih na tisoče internirali. Okupator jih je hotel izbrisati. To, kar ni uspelo krutemu okupatorju, se lahko zgodi opešanemu spominu. Zato je pod vodstvom vodilnega partnerja Znanstvenoraziskovalnega središča Koper nastal projekt Vžgano v spominih, katerega del so istoimenski dokumentarec in obeležja v spomin na požig vasi. Prvo so odkrili v Šmarjah, kjer so Nemci požgali 150 hiš in pobili 13 ljudi.

Namen projekta je ozaveščati, da je spomin na vojna uničenja pomemben del lokalne identitete in da lahko postane celo turistična zanimivost. »Najdragocenejši rezultati projekta so ustna pričevanja ljudi, ki so sami doživeli zločine,« je povedal vodja projekta dr. Gašper Mithans.

»Presunile so naju zgodbe navadnih ljudi. Zgodovina se je preveč ukvarjala s 'heroji' in premalo z grozovito usodo malih ljudi. Zmeraj sem to vojno postavljala nekam zelo daleč, zame je bila nekaj, kar ni moja stvar in se ne more ponoviti. Pa se je. In po manj kot 80 letih se fašizem nevarno vrača. Spomin naše priče še zmeraj zelo boli, ker ga enostavno ne moreš odložiti na nočno omarico,« je povedala Nadja Velušček.

»To so zgodbe zunaj žarometov zgodovine, zgodbe ljudi, ki so bili tedaj otroci. V času vzpona populizmov in nacionalizmov je dobro prisluhniti preživelim,« je povedala Anja Medved, ki je posnela 37 pričevanj. V 67-minutnem dokumentarcu jih je ostalo 27, ki jih je strnila v eno samo zgodbo, kot bi vsi pripovedovali o enem samem požigu. »To je ep. Zato si želiva nadaljevati projekt kot resnejši dokumentarni film,« je dejala Veluščkova.

Film bodo predstavili v številnih primorskih krajih, obeležje Vžgano v spominih pa postavili še v istrskih Žejanah, Mirnu pri Novi Gorici in Dolini pri Trstu.