Nesorazmerno, da je zaradi 124 evrov ob dom

Država mora Zoranu Vaskrsiću, ki mu je sodišče na dražbi prodalo hišo, plačati 85.000 evrov.
Objavljeno
25. april 2017 13.51
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana - Družina Vaskrsić je marca 2012 zaradi 124,38 evra dolga ostala brez strehe nad glavo, ko ji je sodišče zarubilo hišo in jo prodalo na dražbi. Ker je Slovenija s tem kršila njihovo pravico do mirnega uživanja premoženja, ji mora po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) plačati 85.000 evrov.

Zoran Vaskrsić je v pritožbi poudarjal, da je zaradi izterjave dolga podjetju Vodovod-Kanalizacija v višini 124,38 evra, kolikor je znašal račun za čiščenje greznice, ostal brez nepremičnine, vredne 140.000 evrov, kar je zelo hudo nesorazmerje. Po prodaji hiše za polovico tržne vrednosti, po poplačilu zastavne terjatve drugega (zasebnega) upnika v višini slabih 6000 evrov ter poplačilu 59.000 evrov hipotekarnega dolga banki in plačilu sodnih stroškov mu je ostalo blizu 3600 evrov.

Ko je Vaskrsić izvedel za prodajo hiše, je dolg sicer poravnal, podjetje Vodovod-Kanalizacija pa je umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so izdali sklep, da je izvršba ustavljena, a le izterjava dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga. Družina Vaskrsić, ki so jo 16. marca 2012 s pomočjo policije deložirali iz hiše, se je sprva zatekla k sorodnikom, nato pa so na Štajerskem kupili hišo.

Očitno nesorazmerje

Potem ko je primer prišel v javnost, je vrhovno sodišče v internem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, a dolžnik takega predloga ni podal, vrhovno sodišče pa se je še postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da je bila nepremičnina dolžnika prodana v postopku, v katerem se je v času njene prodaje na javni dražbi izterjevalo dobrih 124 evrov, ne more odgovoriti na vprašanje, ali je bilo v konkretnem primeru načelo sorazmernosti preseženo in je izvršba presegla potreben obseg. Ustavno sodišče Vaskrsićevo pritožbo ni sprejelo v obravnavo.

ESČP pa je ugotovilo, da je država s svojim ravnanjem kršila pravico do mirnega uživanja premoženja po prvem členu prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vaskrsiću je za premoženjsko škodo prisodilo skupaj 77 tisočakov (70.000 evrov za razliko med dejansko vrednostjo nepremičnine in zneskom, za katerega je bila hiša prodana, in 7000 evrov obresti), za nepremoženjsko škodo tri tisoč evrov, poleg tega bo dobil 5000 evrov za povračilo stroškov postopka, vse to v treh mesecih od dokončnosti odločitve. Z vidika drugih zatrjevanih kršitev ESČP zadeve ni presojalo.


Deložacija marca 2012. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Na državnem pravobranilstvu pravijo, da sodbo še proučujejo, zato je podrobneje, tudi glede na dejstvo, da še ni dokončna, ne morejo komentirati. »V treh mesecih od datuma sodbe namreč lahko katera koli stranka zahteva, da se zadeva predloži v obravnavo velikemu senatu. O takšni zahtevi odloča svet petih sodnikov velikega senata, ki zahtevo sprejme, če se zastavlja pomembno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali njenih protokolov, ali pa gre za vprašanje splošnega pomena,« pojasnjujejo.

Ignoriral sodna pisanja

ESČP v svoji sodbi poudarja, da je rok za plačilo dolga zapadel januarja 2008, Vaskrsić pa se ni odzval na številne dopise in obvestila glede izvršbe in je bil pasiven vse do trenutka, ko so mu hišo prodali na dražbi. Po drugi strani pa je bila hiša prodana zaradi osnovnega dolga v višini 124 oziroma okrog 500 evrov, kolikor je naneslo skupaj z obrestmi. Potem ko upniku ni uspelo dolga poravnati z izvršbo na premičninah, je litijsko sodišče v dveh dneh odločilo o izvršbi na nepremičnini, pri čemer ni razmišljalo o alternativnem načinu, čeprav je bil takrat Vaskrsić zaposlen in je prejemal plačo; ne nazadnje si je avtomobilska lizinška družba višji dolg (okrog 1500 evrov) poplačala z izvršbo na bančnem računu.

Vaskrsić je v pritožbi zatrjeval, da sodišče ni uporabilo načela sorazmernosti pri izbiri časovnega sosledja izdaje sklepov, ko je sklep o rubežu na denarnih sredstvih izdalo šele nekaj dni po sklepu o domiku in opravljeni drugi javni dražbi.

Poudaril je tudi, da zakon o izvršbi res ni določal spodnje meje dolga za izvršbo na nepremičnini, ni določal niti, da mora sodišče izbrati manj invazivni način in ni posebej predpisoval, da mora sodišče pri odločanju o izvršbi paziti na sorazmernost med dolgovanim in predmetom izvršbe. Vendar bi moralo sodišče po mnenju ESČP glede na očitno nesorazmerje med višino dolga in dejstvom, da je bila nepremičnina dom družine, skrbneje proučiti druge, manj vsiljive možnosti poplačila dolga. Mesec dni pred drugo dražbo, na kateri so prodali hišo, je upnik sicer zahteval izvršbo na plači oziroma bančnih računih, a je sodišče za odločitev potrebovalo mesec dni, tako da je odločilo šele po izpeljani dražbi.