Včasih kino edina zabava, zdaj ga morajo oživljati

Prebold – Kino na Slovenskem je bil najbolj v razcvetu v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Po vzponu televizije so kinematografi postopoma izgubljali občinstvo. Da se zgodovina kina ne bi pozabila, Slovenska kinoteka popisuje kinematografe in terenu zbira material. Preboldčani so šli še korak dlje in pripravili projekt Kino (o)živi. Jutri bodo spet odprli kino in na 35-milimetrskem traku predvajali Hitchcockovo mojstrovino Dvoriščno okno.

V zlatih časih kinematografije je imel vsak malo večji kraj svoj kino. Spodnja Savinjska dolina je imela štiri: v Preboldu, Žalcu, na Polzeli in celo na Vranskem. Danes ne v Spodnji ne v Zgornji Savinjski dolini ni niti enega kinematografa. Dušan Fric, ki je bil kinooperater v preboldskem kinu od leta 1952 do 1962, razlaga, da takrat nič drugega niti ni bilo: »To je bila edina zabava. Dvorana je bila stalno polna, to pomeni, da je bilo v njej 300 ljudi. Imeli smo predstave tudi ob sredah, redno pa ob sobotah in nedeljah dve predstavi.«

Spomin na čase, ko so se Preboldčani družili ob kinopredstavah, so na pobudo Katje Huš obudili že poleti, ko so predvajali tri posnetke filmskih novic, ki so jih pred filmi zavrteli med letoma 1947 in 1952. Poletne predstave so bile zelo dobro obiskane, zato je nastal projekt Kino (o)živi, ki so ga pripravili občina, KUD Svoboda Prebold in Slovenska kinoteka. Slednja je posodila projektor, operaterja in filme.

Zrasel s filmom

V sklopu projekta so pripravili razstavo, pred ogledom filma ob 18. uri bo na ogled še projekcijska kabina, o kinu pa bosta spregovorila nekdanja kinooperaterja. Tudi Fric, ki je bil s kinom povezan, še preden je pri 16 letih začel vrteti filme: »Mama je bila blagajničarka v kinu, tako da sem videl čisto vse filme.«

Prebold je dobil kino leta 1930, ko so nekateri člani sokolskega društva kupili kinoprojektor in vrteli neme filme. Osem let kasneje so kino prestavili v zadružni dom, kjer se je sliki pridružil tudi zvok. Kino je deloval tudi med drugo svetovno vojno, se spominja Fric: »Operater je sodeloval z Nemci in je vrtel nemške propagandne filme. Po vojni je nekaj časa kino miroval. Od jeseni 1946 pa je nemoteno deloval do devetdesetih let.«

Filmi, ki jih bodo decembra in januarja brezplačno predvajali v Preboldu, so na 35-milimetrskih trakovih. Takšni, kot jih je vrtel Fric. »Po navadi so bili trije koluti na predstavo. Ko sem jih menjal, je bila pavza, da so šli gledalci lahko kadit. Eni so bili kar jezni, ko smo začeli uporabljati dva projektorja in ni bilo več premora. Ampak niti odmora za kajenje ni bilo več,« se zasmeji Fric, ki pravi, da ima obdobje kinooperaterja lepe spomine: »Vsako leto smo šli na puljski festival, kjer smo sklepali pogodbe z distributerji. Vse smo delali prostovoljno, iz veselja.«

Hranjenje spominov

Decembra bodo v preboldskem kinu zavrteli štiri filme. Huševa si želi, da bi kino počasi spet oživel in ostal v kraju, kjer so že pozvali občane, da s svojimi pričevanji, zgodbami, informacijami ali morda celo materialom pomagajo ohraniti spomin na filmsko zgodovino Prebolda. Material, ki ga bodo dobili, bodo digitalizirali in arhivirali ter ga vključili v muzejsko zbirko Prebold skozi čas, v svojo zbirko pa ga bo vključila tudi Slovenska kinoteka.