Tiskane izdaje
Črnomelj - Na današnji dan pred 70. leti je v Črnomlju potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta (SNOS), ki je v času obstoja deloval kot prvi slovenski parlament.
V spomin na tisti dan občina Črnomelj praznuje občinski praznik. Slovesnost je drevi potekala v Kulturnem domu v Črnomlju, zbranim pa je spregovoril predsednik državnega zbora Janko Veber.
Na črnomaljskem zboru je bilo sprejetih več odlokov in deklaracij, ki so bili potrebni za obdobje prehoda v dokončno državnopravno ureditev slovenske države. Med drugim je bila sprejeta tudi posebna deklaracija, ki je potrdila delo slovenske delegacije na drugem zasedanju Avnoja. S sprejetjem tega dokumenta je SNOS izrecno poudaril, da se je slovenski narod »svobodno, po lastni volji, na temelju pravice vsakega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, pa tudi združitve z drugimi narodi« združil z narodi Srbije, Hrvaške, Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.
S tem je bila ponovno poudarjena tako slovenska narodna suverenost v okviru federativne Jugoslavije kot tudi njen prostovoljni vstop vanjo. Hkrati pa je bila na ta način ohranjena pravica do izstopa in združitve z drugimi narodi, ki je slovenskemu narodu desetletja kasneje omogočila, da je uresničil svoj nacionalni program in svoja prizadevanja za lastno državnost, je na slovesnosti poudaril Veber.
Prvi mož slovenskega parlamenta se ob tej priložnosti ni izognil spregovoriti o manj vzpodbudnih temah, saj je gospodarska kriza najbolj prizadela prav obmejna območja v Sloveniji.
Tudi gospodarstvo ob Kolpi je še vedno v finančno-gospodarskem krču. Vendar je njegov vpliv, zaradi ekonomske šibkosti v Pokolpju, bistveno močnejši, kakor v drugih delih države. Največji problem še vedno predstavlja visoka brezposelnost, šibko gospodarstvo, slabo demografsko stanje in obmejna lega.
»Da bi ublažila posledice krize je vlada na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pripravila Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepi razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011- 2016. Toda podatki iz zadnjega, drugega, letnega poročila kažejo zaskrbljujočo sliko, da se v prvih dveh letih izvajanja programa niso izvajale aktivnosti iz vseh ukrepov, ki jih določa program, oziroma se aktivnosti niso izvajale v dinamiki in obsegu določenem v programu,« je povedal Veber.
Po njegovem prepričanju je tretja razvojna os projekt, ki bo dolgoročno umestil Belo krajino v evropske prometne osi, ki potekajo skozi Slovenijo. Oblikovanje Jadransko-jonske makroregije, ki nastaja in obsega območja od Italije do Grčije pa je lahko priložnost za zagotavljanje evropskih finančnih sredstev v ta namen.
»Cilji in temeljne vrednote sicer ostajajo tudi po sedmih desetletjih in spremenjenih okoliščinah enaki, želim pa si, da bi čutili več samozavesti in več pripadnosti svoji domovini. Slovenija res ne sodi med velike države, nedvomno pa premore številne srčne in velike ljudi. Ljudi, ki se vedno znova, kot tudi ob nedavni žledni katastrofi izkažejo s svojo solidarnostjo, s svojo dobrotljivostjo in odprtostjo za pomoč. To dejstvo me navdaja z vero, da smo se z zavedanjem o naši edinstvenosti in z zaupanjem v naše sposobnosti zmožni in sposobni ponovno kot narod povezati za vnovičen vzpon Slovenije,« je sklenil Veber.
Zbranim je spregovorila tudi gostiteljica slovesnosti, črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Za častnega občana so razglasili Jožeta Strmeca.
