Več kot 65 milijonov prisilno razseljenih ljudi

Bogate države ne prevzemajo svojega pravičnega deleža skrbi.

Objavljeno
19. junij 2016 21.25
Grčija, begunci, nogomet
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Zaradi preganjanja in oboroženih konfliktov je bilo domove prisiljeno zapustiti 65,3 milijona ljudi, opozarja visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR), s čimer je bila prvič v zgodovini presežena žalostna meja 60 milijonov prisilno razseljenih oseb.

Eden izmed 113 prebivalcev sveta je v tem trenutku prosilec za azil, begunec ali notranje razseljena oseba. Skupaj jih je več, kakor je prebivalcev Velike Britanije, Francije ali Italije. V povprečju mora vsako minuto od doma zbežati 24 ljudi, kar je štirikrat več kot pred desetimi leti. V enem samem letu je število ljudi, ki so morali zaradi ogroženosti oditi od doma, poskočilo za več kot pet milijonov, na 65,3 milijona. Od tega je 3,2 milijona prosilcev za azil v industrializiranih državah, 21,3 milijona beguncev in 40,8 milijona ljudi, ki so našli zatočišče znotraj meja svoje domovine.

Tri države so ustvarile več kot polovico vseh beguncev, za katere skrbi UNHCR – Sirija (4,9 milijona), Afganistan (2,7) in Somalija (1,1). Največ notranje razseljenih oseb živi v Kolumbiji (6,9 milijona), Siriji (6,6) in Iraku (4,4), v Jemnu pa 2,5 milijona notranje razseljenih predstavlja kar devet odstotkov prebivalstva.

Leto 2015 je bilo rekordno tudi po številu novih prošenj za azil – vloženih je bilo več kot dva milijona (zdaj jih je že 3,2), od tega največ v Nemčiji (441.900), ZDA (172.700), na Švedskem (156.000) in v Rusiji (152.500), a še vedno kar 86 odstotkov beguncev v domeni UNHCR živi v revnih državah ali državah s srednje velikim prihodkom blizu konfliktnim območjem. Delež se poveča celo na devet desetin globalne begunske populacije, če prištejemo še Palestince, za katere skrbi agencija Združenih narodov UNRWA. Največ beguncev gosti Turčija (2,5 milijona), v Libanonu jih je največ glede na število državljanov (183 na 1000). Več kot polovico prošenj za azil so vložili otroci, 98.400 med njimi brez spremstva ali takih, ki so bili ločeni od družine.

»Na morju vsako leto umre grozljivo število beguncev in migrantov; na kopnem pa se ljudje, ki bežijo pred vojno, srečujejo z zaprtimi mejami. Politika v nekaterih državah dela proti azilu. Pripravljenost narodov, da delajo skupaj, ne le za begunce, ampak tudi za kolektivni interes človeštva, je danes na preizkušnji in nujno je, da prevlada duh enotnosti,« je ob današnjem mednarodnem dnevu opozoril Filippo Grandi, visoki komisar ZN za begunce.

»Pozivamo predstavnike naše države, naj poskrbijo, da bo Slovenija prevzela svoj pravični delež odgovornosti za nudenje zaščite ljudem. To, kar dela Slovenija in kar je doslej obljubila, je premalo in prepočasi,« je v skupni izjavi zapisalo deset nevladnih organizacij, ki pri nas delujejo na področju človekovih pravic in v podporo beguncem.