Več ljudi je ostalo brez zaposlitve

Ljubljana – Marca se je število brezposelnih zelo povečalo, sporoča zavod za zaposlovanje. Konec marca je bilo na zavodu prijavljenih 77.855 oseb, kar je 0,5 odstotka več kot februarja in 1,7 odstotka več kot pred enim letom. V zadnjih tednih so zaznali hitro rast na novo prijavljenih, posebno tistih, ki so prejeli odpoved iz poslovnih razlogov.

Marca se je na zavodu prijavilo 7848 brezposelnih oseb, 51,7 odstotka več kot februarja in 56,2 odstotka več kot marca 2019. Podatki za trimesečje kažejo, da se je v tem obdobju na novo prijavilo 24.308 ljudi, kar je 12,8 odstotka več kot lani, zaposlilo pa se je 16.566 brezposelnih, kar je 10,2 odstotka manj kot v prvih treh mesecih leta 2019.

V prvem trimesečju se je 13.112 oseb prijavilo na zavod, ker so izgubile zaposlitev za določen čas, 1695 jih je prvič iskalo zaposlitev; 5375 pa je bilo trajno presežnih delavcev in stečajnikov, kar je skoraj 79 odstotkov več kot v istem obdobju lani.

Februarja je denarno nadomestilo za brezposelnost prejemalo 24.105 ljudi, povprečna višina izplačanega je bila 733 evrov bruto. Marca je upravičenost do nadomestila potekla 3506 ljudem, aprila pa bo še 2191. Med pobudami, ki v prvem paketu ukrepov proti širjenju koronavirusa še niso bile upoštevane, je bilo tudi podaljšanje pravice prejemanja nadomestila za tiste, ki sem jim v tem času izteče.

Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja gradbeništva, predelovalnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, so marca zavodu sporočili 7393 prostih delovnih mest, 34,7 odstotka manj kot februarja in 45,3 odstotka manj kot marca 2019.

Obveznosti med delom in otroki

Koliko ljudi dela na daljavo in kako usklajujejo službo in šolske naloge otrok, je bilo eno izmed vprašanj, ki jih je Mediana postavila 602 anketiranim, ki predstavljajo reprezentativen vzorec za Slovenijo po spolu, starosti in regiji, v raziskavi Službene obveznosti in delo na daljavo na začetku koronakrize, opravljene 24. in 25. marca. Med vprašanimi jih 38 odstotkov delo opravlja kot običajno, četrtina od doma, na daljavo, dobra petina jih je na čakanju, le štirje odstotki koristijo dopust, 12 odstotkov pa jih je odgovorilo z »drugo«.



Pri varstvu in izobraževanju otrok jih 31 odstotkov pravi, da delo z otroki in za službo izmenjuje z drugimi družinskimi člani, zanimive pa so razlike pri tem odgovoru glede na spol anketiranca. Da si delo z otroki in za službo izmenjuje z drugimi družinskimi člani, trdi 76 odstotkov moških in po drugi strani le 24 odstotkov žensk. Razlike v odgovorih so tudi glede na vrsto lastništva podjetja – med tistimi, ki si izmenjujejo obveznosti z drugimi družinskimi člani, jih je 53 odstotkov zaposlenih v podjetjih v zasebni lasti in 45 odstotkov v državni lasti.



Dobra četrtina sodelujočih v raziskavi delovne obveznosti prilagodi ukvarjanju z otroki – tako pravi 46 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk. Med vsemi, ki so odgovorili pritrdilno, jih 72 odstotkov dela v zasebnem podjetju, 24 pa v državnem.
Nekaj več kot desetina daje prednost delovnim obveznostim ter se nato posveti hčeram in sinovom. Med tistimi, ki imajo tak vrstni red, je 60 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk; 69 odstotkov jih je zaposlenih v podjetjih v državni lasti, 31 odstotkov pa v zasebnih.



Pri petini vprašanih so otroci večinoma samostojni pri svojih nalogah.
V kontekstu spremljanja vedenja državljanov v času epidemije, a ​ne povsem povezano s fleksibilnostjo dela na domu, so anketirane vprašali še, kako skrbijo za preskrbo z živili. Kar 54 odstotkov jih ima zalogo osnovnih živil, druga pa sproti dokupujejo, 15 odstotkov si je zadostno zalogo naredilo pred uvedbo izrednih razmer, enak delež pa ima osnovno zalogo, nekaj hrane pridelajo sami. Slaba desetina živila kupuje sproti, sedem odstotkov pa je odgovorila »drugo«.