Več morja? Ne, za umetni otok ni zanimanja

Koper, Izola – Po odprtju predora Markovec bi Slovenija lahko v razmeroma kratkem času za vsaj štiri kilometre »podaljšala« svojo urejeno morsko obalo oziroma jo uredila tako, da bi pridobili nove površine za rekreacijo in druge dejavnosti med Koprom in Izolo. To bi bila pomembna obogatitev, a prav nič ne kaže, da bi bilo komu kaj do tega načrta.

Slovenija premore 46,6 kilometra obale. Od tega je samo od osem do deset kilometrov ohranjene naravne obale in še približno osem kilometrov urejenih kopališč. Zato bi bili štirje kilometri obale, urejeni v skladu s prostorskimi sestavinami planskih dokumentov, ki sta jih leta 2004 sprejeli občini Koper in Izola, velika pridobitev za slovenske razmere, saj bi rekreacijske površine podaljšali za najmanj eno petino. Predor Markovec bo po napovedih Darsa dograjen jeseni prihodnje leto, velik del posegov pa bi lahko opravili že pred končno preusmeritvijo prometa v predor. Vsaj priprave dokumentacije in dovoljenj za poznejšo izvedbo. Toda s »podaljšanjem« slovenske obale se ta trenutek nihče ne ukvarja zelo aktivno. Projekt »več morja prebivalstvu« čaka na boljše čase. Po naših približnih ocenah (ni uradne strokovne ocene), za večino infrastrukture ne bi potrebovali več kot nekaj milijonov evrov.

Konkretnih rešitev še ni

Občini Koper in Izola sta na tem projektu veliko naredili v letih do 2005, ko je občina Koper sprejela celo lokacijski načrt za priobalno območje od Žusterne do Rexa, kjer je občinska meja. Občina Izola je 2004 sprejela dolgoročni prostorski plan, v okviru katerega je predvidena tudi ureditev območja od Rexa do Viližana pred izolsko ladjedelnico. Občina Koper, ki že ima občinski lokacijski načrt, bi lahko začela s pripravo projektov in s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vendar bi morala pridobiti razpolagalno pravico nad zemljiščem (priobalno zemljišče je namreč v državni lasti) in soglasje Agencije RS za okolje. Vse to bi povzročilo dolgotrajne postopke. Občina Izola je na naše vprašanje odgovorila, da bi morali najprej pridobiti v upravljanje obalno cesto. »To je osnova za kakršno koli dejavnost na tem območju. Lani so na ministrstvu za okolje in prostor organizirali sestanek s predstavniki vseh treh obalnih občin z namenom reševanja te problematike. Pobuda za spremembo kategorizacije obalne ceste pa smo poslali tudi na tedanje ministrstvo za promet.« Toda konkretnih rešitev še ni.

Obalna cesta bi bila sprehajališče

Občini sta pri izolskem Studiju Mediterana že leta 2003 naročili strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih dokumentov za obalno območje med Koprom in Izolo. Programska izhodišča so upoštevala To, da bodo po selitvi ceste v predor nastale možnosti za povezavo somestja Koper–Izola, predvsem pa nove možnosti za športno-rekreacijske dejavnosti, turizem in druge dejavnosti, povezane z morjem. Urbanisti so obravnavali območje od kopališča v Žusterni do avtokampa Jadranka v Izoli. Smernice je podalo 28 državnih in javnih organov, podjetij, zavodov in uradov. »Hrbtenica« posega bi bila sprememba sedanje državne ceste v sprehajališče, peš pot, pot za rolkarje, kolesarje, intervencijski dovoz in plažne površine, poleti bi tu vozil tudi turistični vlakec, minibus. Na nekaterih pomolih bi radi zagotovili pristajališča plovilom za lokalni potniški promet po morju.

Po starih strokovnih podlagah je bilo predvideno, da se sedanja obalna cesta konča v Žusterni, toda priključitev Krožne ceste na obalno cesto vzpostavlja novo situacijo, zaradi katere se bo lokalna cesta verjetno nadaljevala skozi Žusterno do odcepa Krožne ceste. Ob kopališču v Žusterni so urbanisti predlagali postavitev prvega od predvidenih šestih pomolov na celotni razdalji. Pomole in ob njih kopalno-rekreacijske ploščadi bi postavili zato, da bi zaščitili rastišča pozejdonke, biološko dragocene morske trave, ki raste samo tukaj v slovenskem morju. Ploščadi bi bile postavljene vsaj 80 metrov od obale, ob njih bi uredili tudi sidrišča za priveze plovil.

Muzej nad potopljenim Rexom

Morje bi bilo na določenih mestih zaščiteno tudi kot arheološko najdišče. Delno zaradi potopljenih ostankov antičnega pristanišča Viližan pred Izolo, delno zaradi območja potopljene ladje Rex. Prav pri Rexu se konča varovano območje pozejdonke, zato bi tudi tukaj postavili pomol in objekta na stebrih ob pomolu, kjer bi uredili manjši muzej posvečen ladji Rex, nekdanji trasi železnice Parencane in pristanišču Viližan. Skalomet bi lahko mestoma prekrili s ploščami, namenjenimi kopalcem. Pri Rexu je ob klifu tudi nekoliko razširjena kotanja, ki sklene hudourniško grapo, kjer bi lahko uredili prostor za piknike, za igrišča in pot do izolske bolnišnice na hribu.

Umetni otoček pred Izolo

Kakšen kilometer naprej proti Izoli bi pri Viližanu zgradili tudi večji valobran, ki bi imel več funkcij: otoček bi bil oddaljen vsaj 80 metrov od kopnega in bi bil z njim povezan z mostom za pešce in kolesarje. Na valobranu bi bila kopališča in druge rekreacijske površine. Tak valobran bi omogočil razvoj turizma na območju kampa Jadranka in ladjedelnice Izola. Nikjer niso predvideni večji objekti ali hoteli, pač pa bi morali ob vznožju klifa postaviti več servisnih objektov: sanitarije, manjše gostinske lokale, informacijske točke in podobno.

Urbanistične zasnove avtorjev Andreja Mlakarja, Marka Apollonija in Mance Plazar ponujajo izjemne možnosti razvijanja infrastrukture na štirih kilometrih obale. Problem načrtov je, da bi bila to naložba v infrastrukturo, ki ne prinaša neposrednih finančnih učinkov. Zato bi morali vanjo investirati obe občini in država. Prav zato, ker projekt ne terja velikih denarnih vlaganj, bi se ga lahko lotili postopoma in začeli načrte uresničevati korak za korakom. In to že zdaj, še preden se bo cesta preselila v predor. Seveda je tudi pri teh načrtih vse odvisno od političnega razumevanja prioritet.