Več plati ribarjenja v kalnem akvariju

Piran – Vodstvo Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran (GEPŠ), ki upravlja akvarij, je iz krivdnih razlogov odpovedalo zaposlitev dolgoletnemu vodji akvarija Valterju Žiži. Ravnatelj Borut Butinar je povedal, da so bili storjeni hude kršitve in kazniva dejanja, zaradi katerih je dva zaposlena tudi kazensko ovadil. Žiža trdi, da so očitki neutemeljeni, in bo vložil tožbo pri delovnem sodišču.

Na vprašanje, zakaj so od treh redno zaposlenih in ene polovično zaposlene (čistilke) krivdno odpustili dva delavca, je Borut Butinar zatrdil, da se je najprej pritožila najemnica zasebne trgovinice s spominki, ki deluje v prostorih akvarija, češ da ji je iz trgovinice izginilo nekaj spominkov. Pri ogledu posnetkov videokamer in pregledu blagajniškega poslovanja so odkrili nepravilnosti, zato so naročili podrobnejši pregled pooblaščeni državni revizorki in zasebnemu detektivu in ta sta potrdila nepravilnosti pri blagajniškem poslovanju. Več Butinar ni hotel povedati, saj bi s tem po njegovem lahko razkrival osebne podatke ali pa bi to škodilo preiskavi.

Osebna nesoglasja

Veliko zgovornejši je bil Valter Žiža, ki je skoraj 20 let delal v Akvariju Piran in ga vodil več kot 18 let. Povedal je, da se z ravnateljem Butinarjem že dalj časa poslovno ne razumeta glede upravljanja akvarija. Prej je ta deloval v okviru srednje pomorske šole in zapletov ni bilo, leta 2013 pa ga je prevzel nov šolski zavod GEPŠ, ki ga vodi Butinar. »Ni mu bilo všeč, ko sem ga opozarjal, da bi moral bolje skrbeti za delovne razmere in opremljenost zaposlenih v akvariju. Res je poskrbel za nakup novega čolna, toda aktivnosti za nakup je začelo že vodstvo srednje šole. V pisarnici ni hlajenja, nimamo primerne potapljaške opreme, sploh pa ne ribolovnega pribora, ki sva ga morala zagotavljati dva zaposlena. Akvarij nima niti ene majhne mrežice (volige) za ulov rib. Najhuje je bilo, ker sem ga opozoril, da moramo po pravilih trije na morje, če hočemo s potapljanjem do rib. Zapletlo se je, ko je skoraj v celoti prepovedal brezplačne vstope celo piranskim ribičem in članom njihovih družin, čeprav so nam prav oni najbolj pomagali pri dobavi rib in drugih morskih živali,« je pojasnil Žiža in dejal, da je bil s svojim obnašanjem trn v ravnateljevi peti. »Očital mi je celo, da sem jaz nagovoril Nacionalni inštitut za biologijo, ki je lani predlagal prevzem akvarija pod svoje okrilje,« je povedal Žiža. To je Butinar odločno zanikal: »Glede na vse, kar smo odkrili, sem bil dolžan sprožiti vse postopke, da bi zavaroval zakonito poslovanje enote.«

Žiža je potrdil, da so pri preiskavi odkrili blagajniške goljufije, a je dejal, da zanje ni vedel. Povedal nam je, da je blagajničarka goljufije priznala, vendar je krivdo zvalila nanj, češ da ji je kot vodja naložil takšno ravnanje. »Verjetno je to storila, da bi ublažila svojo krivdo. Ne morejo me razrešiti samo na podlagi krivega pričanja nekoga, ki so ga zalotili z rokami v vreči,« je prepričan dolgoletni vodja piranskega akvarija, ki napoveduje tožbo na sodišču.

Različni podatki o obisku

Piranski akvarij spada med največje piranske zanimivosti, saj je imel še pred nekaj leti po besedah Žiže 48.000 obiskovalcev na leto. Borut Butinar pa je dejal, da je v dveh tretjinah lanskega leta plačalo vstopnico le 26.000 obiskovalcev. Ravnatelj nam ni hotel izdati, koliko prihodkov ustvarja akvarij, zagotovil je le, da posluje z majhnim dobičkom, ki pa bi lahko bil večji. Žiža je ocenil, da enota ustvarja med 120.000 in 130.000 evri letnih prihodkov. »Novo vodstvo želi zdaj s študenti akvarij še ceneje upravljati. Bojim se, da jim bo šlo težko. V akvariju smo imeli doslej 70 vrst rib in od 80 do 90 nevretenčarjev. Dobro smo sodelovali s krajinskimi parki in drugimi zavodi, Morsko biološko postajo, ribiči, šolami, mediji,« je še povedal Žiža.