Tiskane izdaje
Ljubljana, Celje – Če bodo predlagane spremembe zakona o spodbujanju razvoja turizma potrjene, bo turistične oglede po Sloveniji lahko vodil kdorkoli, saj licence za turistične vodnike ne bodo več potrebne. Sprememba razburja vodnike, deregulaciji pa so bolj naklonjeni v turističnih agencijah.
V petek se je končala javna obravnava osnutka zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo (MGRT). Ta predvideva tudi popolno deregulacijo poklica turistični vodnik oziroma ukinitev licenc, ki jih podeljuje turistično-gostinska zbornica (TGZS) na GZS.
Sprememba izhaja iz usmeritev vlade, da je treba zmanjšati število reguliranih poklicev v turizmu. »Predlagana deregulacija zadeva 1237 turističnih vodnikov in 958 turističnih spremljevalcev, kolikor jih je bilo konec leta 2015 vpisanih v register, pri čemer mnogi svojega poklica ne opravljajo več,« pravijo na ministrstvu. Trdijo, da so odločitev o deregulaciji sprejeli »po skrbnem tehtanju med pozitivnimi in negativnimi učinki«, a hkrati priznavajo, da obvezne licence za turistične vodnike zagotavljajo »boljšo kakovost storitev in boljšo predstavitev kulturne dediščine, naravnih znamenitosti in posebnosti«.
Milan Sajko, direktor TA Sajko in podpredsednik Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS), pravi, da bi se zavzel za ohranitev licenc, če bi pravila igre veljala za vse. S tem bi bil na trgu red, zagotovljena bi bila boljša kakovost izvajanja in nadzor. »A spremembe, ko bi društva in drugi sami lahko izvajali izlete oziroma ekskurzije brez vodnikov z licencami, postavljajo agencije v nekonkurenčen položaj. Predlog, da bi lahko skoraj vsakdo izvajal 24-urne izlete, je veliko bolj problematičen kot vprašanje licenc, saj zaostruje pogoje za registrirane izvajalce potovanj in omogoča številne izjeme. To pomeni še več sive ekonomije. Za izjeme, na primer šolske ekskurzije, naj bodo pravila točno določena,« pojasnjuje Sajko, ki pravi, da si turistične agencije želijo zagotavljati kakovostno vodenje. »Kdor je izšolan, bo delo zelo verjetno tudi bolje opravljal. Sedanji sistem licenciranja ne zagotavlja dovolj kakovosti, je pa vsaj prvo sito,« pojasnjuje Sajko, ki je bil tudi sam dolgo turistični vodnik.
Licenca administrativna ovira
Toda Matej Knaus, predsednik ZTAS ter direktor TA Palma, meni drugače: »Poklic turističnega vodnika kot občasni poklic je dereguliran v že 15 državah EU, v dveh je v postopku deregulacije. V združenju podpiramo deregulacijo, saj nam licence povzročajo administrativne ovire. Pri nas, denimo, ni več kot pet vodnikov za skupine s Kitajske, in ko kitajska agencija potrebuje pet kitajsko govorečih vodnikov, moramo poleg naših zagotoviti še kitajsko govorečega vodnika iz Evrope. Ali če organiziramo potovanje v Mehiko z ogledom piramid, ki ga vodi doktor znanosti, mora biti poleg njega tudi vodnik z licenco. To je nesmisel.« Knaus sicer ne zavrača možnosti, da bi licence ohranili, a le, če bi bile neobvezne oziroma če bi bila obvezna registracija vseh, ki to dejavnost opravljajo. Trg bo to sam reguliral in tisti, ki že zdaj delajo dobro, bodo imeli še več dela.«
Martin Leljak, ki ga je večina pri nas delujočih združenj turističnih vodnikov pooblastila za koordiniranje zbiranja pripomb na zakon, pravi, da se po njegovih informacijah proti ukinitvi licenc nista izrekla le dva vodnika, večina pa temu nasprotuje. »Vseh sestankov nismo mogli izvesti, a so mi v ZTAS odgovorili, da se vsebinsko strinjajo z nami in tudi potrdili, da ohranitev turističnih vodnikov podpira vsaj 20 turističnih agencij;« pravi Leljak.
Po njegovem mnenju je bilo samo v zvezi z licencami za vodnike oziroma deregulacijo na MGRT vloženih vsaj 50 predlogov in pripomb. V končnem predlogu pripomb združeni vodniki ministrstvu argumentirano predlagajo, naj poklic vodnika ohrani, organizatorje aranžmajev pa zaveže, da vodenje zagotovijo z izprašanimi turističnimi vodniki z licencami.
Poslabšanje kakovosti
Pripombe na osnutek so predložili tudi v Turizmu Ljubljana, kjer se z deregulacijo ne strinjajo. Direktorica Petra Stušek meni, da bi to pomenilo poslabšanje kakovosti storitev, kar je v nasprotju s trajnostnimi načeli razvoja turizma. »Vodniki in njihovo lokalno znanje so zelo pomembni, ker so včasih celo edini izraz destinacije pri obiskovalcih. Usposobljen vodnik ima precej širše znanje od zgolj navajanja podatkov o znamenitostih,« opozarja Stuškova, ki pravi, da bi morali imeti tako domači kot tuji vodniki predpisane enake pogoje – licenco, ki zagotavlja poznavanje destinacije.
Po sedanji ureditvi so domači vodniki v neenakopravnem položaju v primerjavi s tujimi, kar ministrstvo navaja kot enega od razlogov za spremembe. Da je to jedro problema, meni tudi dekan brežiške Fakultete za turizem Univerze v Mariboru Boštjan Brumen. »Turistična agencija, ki posluje, denimo, v Trstu, lahko na vodenje v Slovenijo pošlje turističnega vodnika (lahko celo državljana Slovenije), ki vodi skupino gostov (glede na prosti trg lahko tudi Slovencev), in taka skupina ni pod nobenim nadzorom oziroma za opravljanje vodenja ta vodnik ne potrebuje licence.« A deregulacija po njegovem mnenju ni rešitev in je lahko nevarna: »Res bodo odpravljene nekatere administrativne ovire, a hkrati lahko pričakujemo poslabšanje kakovosti dela zaradi pritoka cenejše in manj izobražene delovne sile.« Poudarja, da je pri vsem najpomembneje zaščititi naravno in kulturno dediščino Slovenije, kar lahko storimo samo z visoko izobraženimi posamezniki in regulacijo izključno slovenskega trga.
»Ne sme nam biti vseeno, kdo gostom z vsega sveta predstavlja našo deželo in kako,« poudarja Snežana Škerbinc s Turistično-gostinske zbornice, ki opozarja, da imajo vse sosednje države vodniški poklic strogo reguliran. Ukinitev licenc pri nas bo po njenem mnenju našim vodnikom oteževala delo v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, kjer morajo prijaviti občasno delo, dodatne regulacije, ki bi po mnenju nekaterih zagotovila večjo enakopravnost domačih in tujih vodnikov, pa zbornica ne podpira, ker bi to pomenilo le dodatne birokratske ovire. Za zbornico bi bilo sprejemljiva tudi delna deregulacija – da bi izpite in licence ohranili na prostovoljni ravni kot na primer v Nemčiji. »Agencije bi lahko za vodenje angažirale kogarkoli, a tiste, ki bi želele zagotoviti kakovost, bi imele bazo za iskanje dobrih vodnikov.«
Napačne navedbe ministrstva
Škerbinčeva opozarja na napačne navedbe ministrstva, češ da so v Grčiji poklic vodnikov deregulirali, a se kakovost ni poslabšala. »Podatek je popolnoma napačen,« pravi. V Grčiji morajo vodniki končati turistični študij, nato pa opraviti še državni izpit za turistično vodenje; pred časom so odpravili le še dodatno licenco. »Deregulacija turističnega vodenja ni pot znanja, butičnosti, inovativnosti in kakovosti slovenskega turizma. Cene storitev se bodo znižale, ker bo odprta pot divjemu boju cenene delovne sile, skladno s tem pa se bo poslabšala tudi kakovost. Agencije bodo iskale cenejše variante, ker živimo v kapitalizmu,« je prepričana Škerbinčeva.
